Predgovor predsednice ECB Christine Lagarde

Evropske banke so v letu 2023 še naprej poslovale v zahtevnem okolju. Gospodarstvo euroobmočja je bilo šibko in geopolitična tveganja, zlasti zaradi neupravičene ruske vojne proti Ukrajini in tragičnega konflikta na Bližnjem vzhodu, so se povečevala. Spomladi so trge financiranja prizadele finančne napetosti v drugih jurisdikcijah. In ker je bilo očitno, da bo inflacija predolgo ostala previsoka, je ECB še naprej zaostrovala denarno politiko.

A veliki napori, ki smo jih v prejšnjih letih vložili v krepitev odpornosti bank v euroobmočju, so se obrestovali. Banke so ostale kapitalsko in likvidnostno trdne, tako da je agregatni količnik kapitala CET1 v nadzorovanih bankah znašal 15,6%, kar je blizu rekordne ravni. To je ščitilo sektor pred zunanjimi šoki, hkrati pa omogočalo bankam, da so zaostrovanje denarne politike ECB nemoteno prenašale v gospodarstvo.

Več izzivov pa še vedno ostaja. Višje obrestne mere so resda spodbodle neto obrestne marže bank v euroobmočju, tako da je povprečna donosnost lastniškega kapitala v tretjem četrtletju 2023 dosegla 10%, vendar se zdaj zvišujejo tudi obrestne mere za bančne vloge, obseg nedonosnih posojil pa narašča. Nadzorniki bodo ta tveganja še naprej natančno spremljali. Pod drobnogledom bodo imeli zlasti bančne izpostavljenosti do ranljivih sektorjev, kot so poslovne nepremičnine, ter vprašanja glede upravljanja bank in notranjega obvladovanja tveganj.

Da bi se banke lahko uspešno spoprijemale s strukturnimi izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe in digitalizacija, je bistveno, da so odporne in prilagodljive. Zato se v letu 2024 od njih pričakuje, da bodo izpolnile nadzorniška pričakovanja ECB glede podnebnih in okoljskih tveganj ter da bodo ta tveganja vključile v svoje strategije in postopke za obvladovanje tveganj. In ker uporaba umetne inteligence postaja vse bolj razširjena, bodo nadzorniki še naprej podrobno spremljali strategije bank za digitalizacijo in njihovo odpornost proti kibernetskim napadom. S tem delom bodo pomagali bankam, da ostanejo močne in še naprej podpirajo gospodarstvo v euroobmočju na poti k bolj zeleni in digitalni prihodnosti.

Uvodni pogovor s Claudio Buch, predsednico Nadzornega odbora

Položaj predsednice Nadzornega odbora ECB ste nastopili januarja 2024. Kaj vas bo vodilo pri opravljanju te pomembne naloge?

Nikoli ne smemo pozabiti, da kot nadzorniki delujemo v imenu javnosti. Banke so za vsakodnevno življenje ljudi izjemnega pomena: skrbijo za varnost vlog, omogočajo plačila ter posojajo denar gospodinjstvom in podjetjem. Naša naloga je skrbeti, da so banke varne in da ne prevzemajo prevelikih tveganj.

To ima za nas kot nadzornike zelo konkretne posledice: gledati moramo v prihodnost in razmišljati kritično, kot je določeno v temeljnih načelih baselskega odbora za bančni nadzor. Pogled v prihodnost je še posebej pomemben zdaj, ko je veliko gospodarstev in družb doseglo točko obrata. In biti moramo kritični ter razmišljati zunaj ustaljenih okvirjev. Dobro delujoče banke so očitno dobre za družbo. A kot zasebni subjekti seveda delujejo v interesu svojih delničarjev. Zato moramo kot nadzorniki skrbeti, da delujejo tudi v interesu družbe.

Novembra 2024 bo evropski bančni nadzor praznoval deseto obletnico. Kako zrel je in kaj je še mogoče izboljšati?

Z enotnim mehanizmom nadzora je Evropa dosegla velik napredek pri vzpostavljanju institucij in prenosu pooblastil na evropsko raven. Deset let nazaj je bilo nadzorno okolje v Evropi razdrobljeno tako v smislu institucij kot tudi v smislu nadzornih praks. Čezmejnim tveganjem se pogosto ni posvečalo veliko pozornosti in primerjalne analize med sorodnimi bankami niso bile mogoče. Nadzorni standardi so bili v vsaki državi drugačni.

Zdaj imamo močna nadzorna pooblastila na evropski ravni, hkrati pa tesno sodelujemo z nacionalnimi organi. Menim, da je način, kako je danes organiziran evropski bančni nadzor, lahko vzor tudi za druga področja politike, na katerih je morda prav tako potrebna večja integracija.

Seveda pa vedno obstaja možnost, da postanemo še boljši. Eden od mojih ciljev je, da evropski bančni nadzor postane še tesneje notranje povezan. Zato smo sklenili, da bo leto 2024, ki je naše deseto leto, »leto integracije«. Izvajali bomo številne pobude za še intenzivnejšo izmenjavo znanja, vlaganje v skupne nadzorne tehnologije in izkoriščanje strokovne usposobljenosti nacionalnih nadzornih organov. Tako bomo delovali še bolj kot »ena ekipa« in krepili našo kulturo skupnega dela.

Kako so banke pod evropskim nadzorom delovale v letu 2023?

Evropske banke so pokazale, da so odporne na pretrese, ki so v zadnjih letih prizadeli naša gospodarstva. Pandemija koronavirusa, naraščajoče cene energentov in inflacija, ruska invazija na Ukrajino in nedavno konflikt na Bližnjem vzhodu so vsi ustvarili pritiske na gospodarstvo. Učinki teh šokov se odražajo v višji inflaciji in višjih obrestnih merah ter šibkejši gospodarski rasti. Obrestne mere so se v tem obdobju zvišale bolj kot kdaj prej v zgodovini ECB.

Višje obrestne mere so nedvomno veliko prispevale k temu, da se je dobičkonosnost bank močno povečala, med drugim tudi zato, ker so banke te dvige zelo počasi prenašale v višje depozitne obrestne mere. Kapitalski položaj bank je ostal trden in precej nad regulatornimi zahtevami. Razmeroma omejene so bile tudi nerealizirane izgube evropskih bank zaradi devalvacije vrednostnih papirjev. Likvidnostni položaj bank je ostal močan, in sicer tudi po postopnem umiku izredne likvidnostne podpore ECB. To je mogoče pripisati regulativnim in nadzorniškim spremembam, ki so bile uvedene po svetovni finančni krizi. Hkrati pa moramo priznati, da so bankam precej koristili tudi odločni ukrepi, ki so bili v odziv na pretekle šoke sprejeti v okviru denarne in javnofinančne politike.

Zato se zdaj ne smemo sprostiti. Makrofinančna in geopolitična tveganja so se povečala in v številnih državah se mora realno gospodarstvo prilagoditi strukturnim spremembam. To lahko prizadene banke preko povečanega kreditnega in likvidnostnega tveganja. Nekatera od teh novih tveganj so se dejansko že začela uresničevati. Število nedonosnih posojil, stečajev podjetij in dogodkov neplačila se povečuje. Še naprej se bomo trudili, da banke pod našim nadzorom postanejo še bolj odporne. Poleg tega bomo obravnavali ugotovljene pomanjkljivosti pri njihovem notranjem upravljanju in obvladovanju tveganj.

Česa se evropski bančni nadzor lahko nauči iz tržnih pretresov marca 2023?

Glavni nauk je po mojem v tem, da se krize pogosto zgodijo takrat, ko negativni zunanji šoki razkrijejo slabo obvladovanje tveganj v bankah. To ima za nas dve konkretni posledici.

Prvič, kot nadzorniki moramo biti proaktivni in ukrepati zgodaj. Dogodki iz marca 2023 so pokazali, da imajo lahko celo težave v manjših lokalno aktivnih bankah globalne posledice, če se nanje ne odzovemo dovolj zgodaj. Zato na mednarodni ravni pregledujemo pomanjkljivosti v regulativnem okviru, na primer na področju likvidnostnega tveganja in obrestnega tveganja, ter razpravljamo o njihovih posledicah za učinkovitost nadzora.

Drugič, dobro moramo razumeti, kako spremembe v makro okolju vplivajo na banke. Ameriški in švicarski organi so priznali, da so pred pretresi obstajale pomanjkljivosti pri obvladovanju tveganj in notranjem upravljanju. V ugodnem makroekonomskem okolju te pomanjkljivosti ne povzročajo velike škode. A ko se plima obrne, pridejo na površje in lahko škodujejo celotnemu finančnemu sistemu.

Seveda je zadostna raven kapitala v sistemu prva obrambna linija pred nepredvidenimi dogodki in zunanjimi šoki. Poleg tega močna kapitalska pozicija zmanjšuje negativne posledice slabega upravljanja in pomanjkljivosti pri obvladovanju tveganj.

Učinkovitost nadzora je aktualno vprašanje in tudi osrednja tema enega od priporočil v zunanjem pregledu procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Kako nameravate povečati učinkovitost evropskega bančnega nadzora?

Nadzornik je učinkovit takrat, ko doseže, da se njegove ugotovitve pretvorijo v konkretno izboljšanje profila tveganosti in odpornosti bank. To je eno najpomembnejših spoznanj iz dogodkov, katerim smo bili priča lansko pomlad. Vendar učinkovitost pomeni tudi to, da se osredotočamo na tveganja, ki so najbolj relevantna.

Z vprašanjem učinkovitosti evropskega bančnega nadzora se v bistvu ukvarjamo že kar nekaj časa. Zelo sem hvaležna Andreu Enrii, da je imenoval strokovno svetovalno skupino za pregled procesa SREP. Skupina nam je v svojem poročilu dala zelo jasna priporočila: postati moramo bolj prilagodljivi, bolj vsiljivi in bolj osredotočeni na tveganja; izboljšati moramo našo učinkovitost in uspešnost ter v celoti uporabiti vsa orodja, ki so nam na voljo kot nadzornikom.

O teh priporočilih smo obširno razpravljali v Nadzornem odboru. Nekatera so bila že upoštevana v ciklu SREP za leto 2023. Imamo nov okvir dovoljene ravni tveganja in večletno oceno SREP, ki nadzornikom omogoča, da se bolj prožno posvečajo ranljivostim vsake posamezne banke. Druga priporočila bodo upoštevana v ciklu SREP v letu 2025. Naš nadzor krepimo tudi z uporabo bolj vsiljivih ukrepov, kot je Frank Elderson pojasnil v nedavnem govoru.

Kateri bodo po vašem mnenju največji izzivi za evropske banke v bližnji prihodnosti?

Rekla bi, da so največji izzivi, ki čakajo banke, spremembe v makrofinančnem in geopolitičnem okolju ter spreminjanje konkurenčnih razmer.

Končuje se obdobje izredno nizkih obrestnih mer, ki je banke morda spodbudilo k temu, da so za večjo dobičkonosnost sprejele več tveganja. Kljub nedavnim šokom za BDP so dogodki insolventnosti in neplačila ostali na zelo nizkih ravneh, enako kot tudi bančne rezervacije za slaba posojila. Ta razkorak je v veliki meri posledica izjemno obsežne podpore s strani javnofinančne in denarne politike, ki je ščitila bančne bilance pred temi šoki.

To ima posledice za ocenjevanje tveganj v prihodnosti, saj pretekli podatki o neplačilih posojil dejansko ne odražajo tveganj za kakovost sredstev v prihodnosti. In številna tveganja, ki so jim banke izpostavljene, kot so kibernetsko tveganje, podnebna in okoljska tveganja ter geopolitična tveganja, so se pojavila šele v zadnjem času.

Zato je bistveno, da banke svoje prakse obvladovanja tveganj prilagodijo novemu okolju.

Drugi izziv, s katerim se soočajo banke, je spreminjanje konkurenčnega okolja. Tržni delež nebančnih finančnih institucij se povečuje in čeprav inovacije, kot sta tehnologija razpršene evidence in umetna inteligenca, bankam omogočajo, da povečajo svojo produktivnost, obenem tudi omogočajo novim udeležencem na trgu, da obstoječe poslovne modele postavljajo pod vprašaj. Inovacije in močnejša konkurenca lahko izboljšajo gospodarsko blaginjo, vendar ustvarjajo tudi nova tveganja. Če banke ugotovijo, da se njihove marže zmanjšujejo, se lahko obrnejo k potencialno bolj tveganim dejavnostim. Lahko na primer znižajo svoje kreditne standarde. Zato pozorno spremljamo izpostavljenosti bank do nebank in do digitalnega ekosistema ter preučujemo, kako ostrejša konkurenca vpliva na njihove poslovne modele.

Kako vidite prihodnost bančne unije?

Pri prvih dveh stebrih bančne unije – nadzoru in reševanju – smo dosegli zelo dober napredek. Pri tretjem stebru, zaščiti vlog, pa se stvari premikajo veliko počasneje. Menim, da bi bilo nadaljnje zavlačevanje pri dokončanju bančne unije lahko škodljivo. Pripraviti se moramo na potencialno bolj neugodno okolje, zato je treba narediti vse, kar še manjka v evropskih okvirih za krizno upravljanje in jamstva za vloge.

Trije stebri bančne unije so namreč tesno povezani. Nadzor zagotavlja, da propadi bank niso verjetni, in da če do njih že pride, niso resni. Vseeno tudi najkakovostnejši nadzor ne more in tudi ne sme preprečiti vseh propadov. Ko banka propade, je treba čim bolj omejiti motnje v izvajanju bančnih storitev in zaščititi davkoplačevalski denar. To je naloga drugega stebra – zagotoviti verodostojno in učinkovito ureditev za reševanje pod okriljem enotnega odbora za reševanje.

V zvezi s tretjim stebrom – skupnim sistemom jamstva za vloge – je očitno treba še veliko narediti. Zavarovanje vlog je bistveno za zaščito imetnikov bančnih vlog. A kot vsako zavarovanje lahko tudi to spodbuja moralni hazard in prekomerno prevzemanje tveganj. Zato evropski bančni nadzor skrbi, da se visoki nadzorni standardi dosledno uporabljajo v vseh sodelujočih državah.

Trenutno je jamstvo za vloge v veliki meri organizirano na nacionalni ravni, kar ni združljivo z nadzorom in reševanjem na evropski ravni. Potrebujemo evropski sistem jamstva za vloge, da se zagotovi enotna raven zaščite imetnikov vlog v celotnem euroobmočju. To bi lahko spodbudilo tudi boljše povezovanje bančnih trgov in čezmejno delitev tveganja.

Prav tako bi rada poudarila, da stara posojila niso več razlog za odlašanje z nadaljnjimi ukrepi. Na začetku projekta bančne unije je bilo smiselno, da se najprej osredotočimo na odstranitev starih sredstev iz bilanc stanja bank. To je zdaj opravljeno – delež nedonosnih posojil v pomembnih bankah se je zmanjšal s 7,5% v letu 2015 na 1,9% v tretjem četrtletju 2023, kar je blizu rekordno nizke ravni.

1 Bančni nadzor v letu 2023

1.1 Odpornost bank pod evropskim bančnim nadzorom

1.1.1 Uvod

V okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) v letu 2023 je bilo potrjeno, da so banke v euroobmočju kljub negotovemu gospodarskemu okolju še naprej odporne, s trdno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. Banke so na splošno dobro kapitalizirane. Skupni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) pomembnih institucij se je vrnil na rekordno visoke ravni iz leta 2021, in sicer na 15,6% v tretjem četrtletju 2023, pri manj pomembnih institucijah pa je dosegel 17,7%. Izboljšal se je tudi skupni količnik finančnega vzvoda, ki je pri pomembnih institucijah znašal 5,6% (višji za 0,5 odstotne točke), pri manj pomembnih pa 9,3% (višji za 0,7 odstotne točke).

Gledano v celoti imajo pomembne institucije tudi obsežne likvidnostne blažilnike z vidika regulativnih zahtev, čeprav so se ti od začetka sedanjega cikla zaostrovanja denarne politike zmanjšali. V tretjem četrtletju 2023 je skupni količnik likvidnostnega kritja pri pomembnih institucijah znašal 159%, v primerjavi s 140% pred pandemijo. Pri manj pomembnih institucijah je bil višji in je znašal 205%.

Vseeno so upočasnjena gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta 2023 ter slabi gospodarski obeti zaradi zaostrenih pogojev financiranja in povečanih geopolitičnih napetosti prispevali k veliki negotovosti glede makrofinančnega okolja.

V tretjem četrtletju 2023 je skupna donosnost lastniškega kapitala pomembnih institucij v primerjavi z začetkom leta, preračunano na letno raven, znašala 10%, kar je nespremenjeno v primerjavi z ravnjo v prejšnjem četrtletju in višje od 7,6% leto prej. Manj pomembne institucije so ustvarile manjšo donosnost lastniškega kapitala v primerjavi z začetkom leta, preračunano na letno raven, ki je v tretjem četrtletju 2023 znašala 8,0%, v primerjavi z 8,3% v prejšnjem četrtletju, vendar precej več kot leto prej, ko je znašala 1,3%.

Glavni dejavnik dobičkonosnosti v letu 2022 in prvih devetih mesecih leta 2023 so bile neto obrestne marže. To več kot izravna stagnacijo ali rahlo zmanjšanje obsega posojil. Prihodki iz trgovanja in investicijskega bančništva so se v primerjavi z letom 2022 zmanjšali za 5%, pri čemer je skromne provizije za storitve v zvezi z lastniškim kapitalom, instrumenti s fiksnim donosom in surovinami v drugem četrtletju deloma izravnalo živahno tretje četrtletje in pri nekaterih bankah trgovanje z obveznicami.

Nadzorniki so v letu 2023 še naprej pozorno spremljali vprašanja, kot sta vzdržnost povečevanja dobičkonosnosti in kreditno tveganje, ki izhaja iz izpostavljenosti ranljivim sektorjem, kot so stanovanjske in poslovne nepremičnine. Še naprej so se osredotočali tudi na notranje upravljanje in obvladovanje tveganj. Glavno tveganje, da bi se dobiček bank v euroobmočju zmanjšal, so predstavljali višji stroški financiranja. Stroški vlog, ki so se do zdaj prilagajali počasi, se bodo predvidoma še povečali, ko se bo povečal konkurenčni pritisk, imetniki vlog pa bodo svoja sredstva iz vlog čez noč preusmerili v vezane vloge, ki prinašajo višje obresti.

Podatki iz prvih devetih mesecev leta 2023 kažejo postopno, čeprav skromno povečanje obsega nedonosnih posojil. Inflacijski in tržni pritisk na ranljive portfelje kreditnega tveganja, kot so potrošniška posojila, stanovanjske in poslovne nepremičnine, ter na mala in srednje velika podjetja, se je nadaljeval. Posledično bi lahko povečane rezervacije zaradi večjega kreditnega tveganja negativno vplivale na prihodnje dobičke.

1.1.2 Stresno testiranje in priložnostno zbiranje podatkov o nerealiziranih izgubah

1.1.2.1 Stresno testiranje bank v euroobmočju

ECB je v letu 2023 izvedla dva stresna testa pomembnih institucij v euroobmočju. V stresnem testu na ravni EU, ki ga je usklajeval Evropski bančni organ (EBA), je sodelovalo 57 velikih bank v euroobmočju. V vzporednem stresnem testu, ki ga je usklajevala ECB, je sodelovalo 41 srednje velikih pomembnih institucij. Navedena stresna testa sta predstavljala letni nadzorniški stresni test, ki ga mora ECB izvesti v skladu z zakonodajo EU.^[1]

EBA je objavil podrobne rezultate stresnega testa na ravni EU leta 2023 za 57 največjih bank v euroobmočju. ECB je objavila individualne rezultate za dodatnih 41 srednje velikih bank ter poročilo o skupnih končnih rezultatih svojega stresnega testa bank v euroobmočju za celotni vzorec 98 nadzorovanih subjektov.

Rezultati stresnega testa ECB leta 2023 so pokazali, da bi bančni sektor euroobmočja lahko vzdržal hud gospodarski upad. Po neugodnem scenariju bi se količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) ob koncu leta 2025 v povprečju znižal za 4,8 odstotne točke, na 10,4%.^[2] Banke so zaradi izrazitega izboljšanja kakovosti svojih sredstev in dobičkonosnosti v primerjavi s prejšnjimi testi ter precejšnje akumulacije kapitala v zadnjem desetletju (graf 1) lažje prebrodile neugodni scenarij, ki je bil zelo zaostren. Kljub temu so bile v stresnem testu ugotovljene tudi potencialne ranljivosti, zaradi česar je treba tveganja še naprej spremljati.

ECB rezultate stresnega testa uporablja kot vhodne informacije za letni proces SREP. Kvantitativni rezultati imajo ključno vlogo pri opredelitvi napotkov iz drugega stebra, ki prvič vključujejo tudi napotke iz drugega stebra za količnik finančnega vzvoda, kjer je to primerno. Kvalitativni rezultati stresnega testa so vključeni v del SREP o ravnanju s tveganji, kar lahko vpliva na zahteve iz drugega stebra.

Graf 1

Gibanje izhodiščnega količnika CET1 in projekcije

(v odstotnih točkah)

1.1.2.2 Zbiranje podatkov za oceno nerealiziranih izgub v portfeljih obveznic bank euroobmočja, merjenih po odplačni vrednosti

EBA in ECB sta izvedla tudi priložnostno zbiranje podatkov, da bi celovito ocenila tveganja, povezana z nerealiziranimi izgubami v obvezniških portfeljih bank, merjenih po odplačni vrednosti, in varovanje pred temi tveganji. Znesek neto nerealiziranih izgub v obvezniških portfeljih bank euroobmočja je na splošno omejen in je februarja 2023 po upoštevanju učinka varovanja poštene vrednosti znašal 73 milijard EUR. Dodatne izgube brez varovanja poštene vrednosti, ki so predvidene po neugodnem scenariju stresnega testa na ravni EU, bi znašale 155 milijard EUR. Vendar pa bi bilo uresničitev teh nerealiziranih izgub treba razumeti kot malo verjetno in hipotetično, saj so portfelji bank, merjeni po odplačni vrednosti, namenjeni temu, da so v posesti do zapadlosti, banke pa bi pred likvidiranjem svojih pozicij v obveznicah običajno začele repo posle in druge blažilne ukrepe. ECB je objavila individualne rezultate knjigovodske in poštene vrednosti bank za te obvezniške portfelje po stanju februarja 2023.

1.2 Prednostne naloge nadzora v obdobju 2023–2025

1.2.1 Uvod

V letu 2022 se je zaradi ruske invazije na Ukrajino in njenih makrofinančnih posledic povečala negotovost glede gospodarskih gibanj in gibanj na finančnih trgih, povečala pa so se tudi tveganja za bančni sektor. Glede na to so bili nadzorovani subjekti pozvani, naj povečajo svojo odpornost proti neposrednim makrofinančnim in geopolitičnim šokom (1. prednostna naloga). ECB je tako od bank zahtevala, da se osredotočijo na svoje okvire za upravljanje kreditnega tveganja in ciljno usmerijo na tiste sektorje, ki so izpostavljeni poslabševanju kreditnega tveganja. ECB je nadalje pregledala tudi ustreznost načrtov bank za financiranje in raznolikost njihovih virov financiranja. Poleg tega so bile banke pozvane, naj rešujejo izzive na področju digitalizacije, krepijo usmerjevalne zmogljivosti upravljalnih organov (2. prednostna naloga) in okrepijo svoja prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam (3. prednostna naloga).

ECB stalno ocenjuje in spremlja spreminjanje narave tveganj in ranljivosti, s katerimi se soočajo nadzorovani subjekti. Ta agilni pristop ji omogoča, da svojo pozornost prožno prilagaja spremembam na področju tveganj. V letu 2023 je vztrajno zaostrovanje denarne politike, ki ga je izvajalo več centralnih bank, pokazalo, kako pomembno je, da banke preudarno upravljajo svojo izpostavljenost obrestnemu tveganju in tveganju kreditnega razmika v bančni knjigi (IRRBB/CSRBB). Poleg tega je ECB po pretresih na trgih spomladi 2023, ko so nekatere srednje velike banke v ZDA propadle, prilagodila svoje prednostne naloge nadzora in ciljno usmerjeni pregled IRRBB/CSRBB razširila na širši krog institucij. Hkrati je izvedla priložnostne analize, da bi odkrila morebitne ranljivosti bank, ki izhajajo iz nerealiziranih izgub v njihovih bilancah stanja. Poleg tega so nadzorniki zaradi povečanega tveganja, ki ga pomeni poslovanje s poslovnimi nepremičninami, nekatere inšpekcijske preglede na kraju samem na novo prednostno razvrstili, da bi ocenili ukrepe bank za upravljanje in zmanjševanje tveganj pri nekaterih bolj tveganih nasprotnih strankah, ki poslujejo v tem sektorju.

1.2.2 1. prednostna naloga: Krepitev odpornosti proti neposrednim makrofinančnim in geopolitičnim šokom

1.2.2.1 Pomanjkljivosti pri upravljanju kreditnega tveganja, vključno z izpostavljenostmi do ranljivih portfeljev in razredov sredstev

Nadzorniki so v letu 2023 še naprej izvajali delovni program za kreditno tveganje, ki je bil osredotočen na odpravljanje strukturnih pomanjkljivosti v okvirih bank za upravljanje kreditnega tveganja, vključno z nepremičninami in ranljivimi portfelji. Zaradi zviševanja obrestnih mer in makroekonomske negotovosti je zlasti pomembno, da nadzorniki zagotovijo, da banke proaktivno obravnavajo nastajajoče kreditno tveganje v ranljivih portfeljih in razredih sredstev. Ključna komponenta cikla upravljanja kreditnega tveganja banke je tudi odobravanje posojil, na katero so nadzorniki vse bolj osredotočeni, saj lahko odobravanje kakovostnih posojil pomaga preprečevati prihodnja nedonosna posojila. ECB se je tudi v letu 2023 osredotočala na upravljanje nedonosnih posojil^[3] in na s tem povezane dejavnosti, s čimer je zagotovila, da se bodo banke, če se bodo nedonosna posojila začela povečevati, sposobne proaktivno odzivati z izvajanjem ustreznih procesov in postopkov.

Čeprav je bil delež nedonosnih posojil v ciklu 2023 na agregatni ravni razmeroma stabilen, je ECB opazila poslabšanje posameznih portfeljev, ki so bolj občutljivi na inflacijske pritiske, vključno s posojili gospodinjstvom.^[4] Opazila je tudi poslabšanje razmer na trgih poslovnih nepremičnin^[5] in povečan pritisk na sposobnost posojilojemalcev, da refinancirajo posojila za poslovne nepremičnine, ki so blizu zapadlosti. Poleg tega so se z nizkih ravni, doseženih med pandemijo, povečali število stečajev podjetij in stopnje neplačil.^[6] Z izzivi višjih stroškov financiranja, pa tudi z višjimi stroški na splošno zaradi inflacije, so se še naprej spoprijemala tudi podjetja v euroobmočju, zlasti mala in srednje velika^[7]. Višji stroški in manjše povpraševanje so bolj prizadeli močno zadolžena podjetja ali podjetja, ki poslujejo v ranljivih sektorjih, kar je po drugi strani povzročilo pritisk na profitne marže.

Nadzorne dejavnosti in rezultati

Dejavnosti na daljavo in na kraju samem, izvedene v letu 2023, so pokazale, da so banke dosegle napredek pri zmanjševanju tveganj, povezanih z ranljivimi portfelji in razredi sredstev. Vendar več pomanjkljivosti še vedno ni odpravljenih.

Najnovejše poglobljene ocene na področjih, kot je restrukturiranje,^[8] so razkrile precejšnje vrzeli v pripravljenosti nekaterih bank na obvladovanje povečanega števila dolžnikov v težavah in tveganja refinanciranja, vključno z odkrivanjem in spremljanjem strank v finančnih težavah. Ocene so pokazale tudi, da morajo banke izvajati bolj proaktivne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Na podlagi inšpekcijskih pregledov na kraju samem in ciljno usmerjenih pregledov praks oblikovanja rezervacij po MSRP 9 (vključno s prekrivanji) je bilo ugotovljeno, da imajo številne banke sicer vzpostavljene ustrezne prakse, vendar mora veliko bank bolje zajeti nastajajoča tveganja in jih bolje upoštevati v svojem pristopu glede razvrščanja na stopnje. Za vse te nadzorne dejavnosti je bil bankam sporočen sklop nadzorniških ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila pravočasna odprava pomanjkljivosti. ECB načrtovane popravne ukrepe in njihovo izvajanje natančno spremlja.

S ciljno usmerjenim pregledom kreditiranja za stanovanjske nepremičnine, ki je bil posebej osredotočen na portfelje posojil gospodinjstvom, je bilo ugotovljeno, da imajo banke omejene sposobnosti, da predvidijo tveganja in razlikujejo med njimi tako pri odobravanju posojil kot pri določanju cen. Pregled je obsegal vzorec 34 pomembnih institucij s pomembnimi portfelji, vključno z izpostavljenostmi iz naslova stanovanjskih nepremičnin. Ugotovljenih je bilo več primerov neskladnosti s smernicami organa EBA o odobravanju in spremljanju kreditov, tudi na področju postopkov vrednotenja zavarovanj.

Poglobljene ocene poslovnih nepremičnin bank so razkrile izpostavljenosti pri posojilih z velikim odplačilom ob zapadlosti (»bullet« ali »balloon«) in posojilih s spremenljivo obrestno mero ter morebitno precenjenost zavarovanj (glej okvir 1).

Banke so bile seznanjene s podrobnimi ugotovitvami nadzornih dejavnosti na kraju samem in na daljavo. Te ugotovitve so bile po potrebi upoštevane pri rezultatih SREP v letu 2023 in s tem povezanih nadzorniških ukrepih, o katerih se je razpravljalo z nadzorovanimi subjekti v okviru rednega nadzorniškega dialoga.

Okvir 1
Poslovne nepremičnine: nastajajoče tveganje

Poslovne nepremičnine so pomemben razred sredstev, ki je v drugem četrtletju 2023 v kreditnem portfelju pomembnih institucij znašal 1,4 bilijona EUR. V navedenem četrtletju je bilo za 52 milijard EUR (3,67%) posojil za poslovne nepremičnine razvrščenih med nedonosna posojila. To je 15% vseh nedonosnih posojil, od katerih jih večina izhaja iz nedonosnih posojil iz preteklosti, odobrenih med finančno krizo leta 2008. Pomembne izpostavljenosti bank do posojil za poslovne nepremičnine so zlasti skoncentrirane v nemških, francoskih in nizozemskih bankah (približno 52% vseh poslovnih nepremičnin).

Graf A

Pomembnost posojil za poslovne nepremičnine v pomembnih institucijah

(v bilijonih EUR)

Po več letih rasti cen nepremičnin so trgi poslovnih nepremičnin trenutno v upadu,^[9] saj se v več državah euroobmočja pojavljajo znaki poslabševanja.^[10] Za poslovne nepremičnine trenutno veljajo strožji pogoji financiranja, negotovi gospodarski obeti in šibkejše povpraševanje po pandemiji.^[11]

Glavna dejavnika, ki sta negativno vplivala na trge poslovnih nepremičnin, sta bila zvišanje obrestnih mer in višji stroški dolžniškega financiranja. To je bilo skupaj z višjimi gradbenimi stroški in spreminjajočo se dinamiko povpraševanja (tj. delo na daljavo ter energetsko učinkovitejši maloprodajni prostori in pisarne) povezano s prevrednotenjem cen poslovnih nepremičnin (zlasti pisarniških prostorov in prodajaln na drobno), ki še vedno poteka. Poleg tega se je močno zmanjšal tudi obseg naložb in transakcij, nove gradnje so se ustavile, donosnost poslovnih nepremičnin pa se je zmanjšala, kar je povzročilo negativne marže.

Posojila, pri katerih ob zapadlosti v plačilo zapade velik del glavnice,^[12] se pogosto imenujejo posojila »bullet« ali »balloon«, zaradi sedanjih tržnih razmer pa jim ECB trenutno namenja še posebno pozornost. Pomemben delež teh posojil za poslovne nepremičnine je strukturiran kot posojila »bullet« ali »balloon« in kot posojila brez brezpogojnega popolnega vračila. Take strukture financiranja pomenijo večje tveganje refinanciranja, kar pomeni, da bodo morda morali posojilojemalci ob zapadlosti svoja posojila refinancirati po precej višjih stroških financiranja od prvotno predvidenih. Izziv so postale tudi druge možnosti odplačevanja, saj vse slabše tržne razmere in višji stroški financiranja negativno vplivajo tudi na zmožnost posojilojemalca, da sredstvo proda in/ali posojilo za poslovne nepremičnine refinancira pri drugi banki.

Med izpostavljenostmi, zajetimi v zbirki AnaCredit po stanju v drugem četrtletju 2023, so strukture vrste »bullet« oziroma »balloon« z zapadlostjo v naslednjih dveh letih predstavljale 8% posojil za poslovne nepremičnine. Ključno je, da banke aktivno sodelujejo s svojimi posojilojemalci, ki imajo posojila za poslovne nepremičnine, in tveganje refinanciranja posojil za poslovne nepremičnine smiselno ocenjujejo. Osredotočiti se morajo na ključne vidike te ocene, kot so posodobljeno in realistično vrednotenje zavarovanj, zmožnost ustvarjanja denarnega toka za kritje stroškov financiranja, po potrebi pa tudi možnosti za sponzoriranje denarnih injekcij.

Graf B

Razčlenitev posojil za poslovne nepremičnine pri različnih strukturah odplačevanja po končnem datumu zapadlosti

(delež vseh posojil za poslovne nepremičnine)

ECB še naprej izvaja vrsto nadzornih dejavnosti na kraju samem in na daljavo^[13], s čimer se pri nadzoru dejavno osredotoča na tveganje v zvezi s poslovnimi nepremičninami. Na to tveganje se bo dejavno osredotočala tudi v letu 2024,^[14] pri čemer bodo nadzorniki pozorno spremljali bančna in tržna gibanja v tem pomembnem portfelju.

Kreditno tveganje nasprotne stranke in nebančne finančne institucije

ECB je v letu 2023 na podlagi rezultatov dela, opravljenega na področju ravnanja s kreditnim tveganjem nasprotne stranke in njegovega upravljanja, nadalje ukrepala tako, da je izvajala dejavnosti na kraju samem in na daljavo. V ta namen je objavila poročilo z naslovom »Sound practices in counterparty credit risk governance and management«, v katerem je povzela rezultate pregleda, opravljenega leta 2022, in predstavila dobre prakse v sektorju.

ECB je organizirala tudi konferenco o kreditnem tveganju nasprotne stranke za višje upravljavce tveganj v pomembnih institucijah in druge bančne nadzornike, na kateri so razpravljali o dogajanju na področju kreditnega tveganja nasprotne stranke in praksah v sektorju ter o trenutnih izzivih in priložnostih tako z vidika upravljavca kot tudi z vidika nadzora.

1.2.2.2 Nezadostna razpršenost virov financiranja in pomanjkljivosti v načrtih financiranja

V zadnjih desetih letih so ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR) podpirale banke pri kreditiranju gospodarstva v kriznih obdobjih. Kljub temu se je z uporabo operacij iz tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) med pandemijo precej povečala koncentracija obveznosti.^[15] Zaradi zapadlosti posojil v okviru CUODR III morajo pomembne institucije zdaj pripraviti in izvajati zanesljive in verodostojne večletne načrte financiranja, ki obravnavajo izzive zaradi spreminjajočih se pogojev financiranja in zagotavljajo ustrezno razpršenost virov financiranja.

ECB je skladno s prednostnimi nalogami nadzora za obdobje 2023–2025 ter v okviru širše analize izvedljivosti likvidnostnih načrtov in načrtov financiranja ocenila načrtovana odplačila posojil v okviru CUODR III za tiste pomembne institucije, ki so bolj izpostavljene zvišanju stroškov financiranja. Za večino pregledanih nadzorovanih subjektov se je izkazalo, da imajo verodostojne strategije izhoda iz sredstev CUODR III ter da še naprej dosegajo minimalni količnik likvidnostnega kritja in količnik neto stabilnih virov financiranja. Vendar pa se je izkazalo, da imajo nekateri od teh subjektov razmeroma velik delež nekakovostnih likvidnih sredstev v Eurosistemovem skladu finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, ki ga po sprostitvi ne bi bilo mogoče uporabiti kot zavarovanje v zasebnih zavarovanih poslih financiranja. Nekatere druge pomembne institucije so oblikovale precej optimistične predpostavke o povečanju svojih vlog, zaradi česar so njihove strategije težje izvedljive.

Propad banke Silicon Valley Bank in drugih regionalnih bank v ZDA marca 2023 je pokazal, da se lahko vedenje imetnikov vlog nenadoma in brez opozorila spremeni. Družbeni mediji in digitalizacija lahko skupaj s privlačnostjo alternativnih naložbenih priložnosti vplivajo na hitrost, s katero se imetniki vlog odzivajo na cenovne signale in govorice na trgu. Zato je ECB v letu 2023 začela izvajati dodatne analize kriznih načrtov in sposobnosti mobilizacije finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, da bi razumela, koliko lahko banke vzdržijo kratkoročne likvidnostne šoke in nepričakovane krizne dogodke, vključno z obsežnimi odlivi vlog. To je vključevalo tudi ocenjevanje strategij upravljanja sredstev in obveznosti ter modeliranje predpostavk v zvezi z vedenjem v trenutnem okolju obrestnih mer.

Stalno nadzorniško spremljanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju in tveganju kreditnega razmika

Leta 2023 je ECB nadalje ukrepala na podlagi rezultatov ciljno usmerjenega pregleda izpostavljenosti obrestnemu tveganju in tveganju kreditnega razmika, ki je bil leta 2022 opravljen za 29 pomembnih institucij.^[16] V drugem četrtletju 2023 je bil pregled razširjen, tako da zdaj vključuje nov sklop desetih pomembnih institucij. Ta pobuda je bila dopolnjena z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem. Poleg tega je ECB v drugi polovici leta 2023 začela horizontalni pregled ureditve upravljanja sredstev in obveznosti, ki vključuje 24 pomembnih institucij in obravnava vidike, povezane z upravljanjem obrestnega in likvidnostnega tveganja, kot je modeliranje bančnih vlog brez zapadlosti.

1.2.2.3 Financiranje z vzvodom

Od uvedbe predlog za poročanje o financiranju s finančnim vzvodom leta 2018 je ECB opazila, da so se imetja posojil s finančnim vzvodom v pomembnih institucijah stalno povečevala. K povečevanju so prispevali vztrajno nizke obrestne mere in obsežna likvidnost, kar je spodbudilo višjo stopnjo finančnega vzvoda pri posojilojemalcih in posojilodajalcih, ter rahljanje posojilnih standardov. V letu 2022 in v prvi polovici leta 2023 se je ta trend obrnil. Izdajanje novih posojil s finančnim vzvodom se je precej zmanjšalo zaradi energetske krize, inflacije in volatilnosti obrestnih mer. To zmanjšanje se postopoma kaže v zniževanju ravni izpostavljenosti v pomembnih institucijah (graf 2). Kombinacija zniževanja ravni izpostavljenosti in zviševanja količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) je v zadnjih nekaj četrtletjih povzročila precejšnje znižanje količnika financiranja s finančnim vzvodom/CET1.

Graf 2

Izpostavljenost pomembnih institucij financiranju z vzvodom

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v odstotkih navadnega lastniškega temeljnega kapitala)

ECB je ob številnih priložnostih pozvala, naj pomembne institucije v zvezi s tem tržnim segmentom ravnajo bolj zadržano, ker se transakcije z visokim finančnim vzvodom še naprej povečujejo. Vse večja šibkost posojilojemalcev se skladno s pričakovanji odraža v višjih stopnjah neplačila pri posojilih s finančnim vzvodom v Evropi in ZDA. Vendar pa so te stopnje neplačila na splošno še vedno nizke v primerjavi s stopnjami v prejšnjih obdobjih stresnih razmer, kar bi bilo mogoče pojasniti s tem, da so banke zrahljale svoje kreditne standarde. Zaradi velikega tveganja refinanciranja dolga, ki so mu v okolju višjih obrestnih mer izpostavljeni posojilojemalci s finančnim izvodom, obstaja tveganje, da bodo v naslednjih nekaj letih nedonosne izpostavljenosti in neplačila precej višji.

ECB je leta 2022 objavila pismo predsednikom oz. predsednicam uprave (»Dear CEO«) s podrobnimi pričakovanji glede notranjega okvira nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki ga je treba izvajati. Obenem je poročala o visoki ravni prevzemanja tveganj pri poslih s finančnim vzvodom. Ocena vrzeli je razkrila številne pomanjkljivosti, zaradi katerih so bili pomembnim institucijam naloženi posebni nadaljnji ukrepi. ECB je v letu 2023 še naprej preverjala napredek bank pri izvajanju teh ukrepov. Čeprav je v nekaterih bankah mogoče opaziti določen napredek, še vedno obstajajo velike pomanjkljivosti pri obvladovanju tveganj. Zato se je število bank, za katere se uporabljajo posebni kapitalski pribitki za tveganja, povezana z dejavnostmi financiranja s finančnim vzvodom, v primerjavi z letom 2022 precej povečalo.

Poleg tega je ECB v podporo tekočemu nadzorniškemu spremljanju izpostavljenosti bank financiranju s finančnim vzvodom v stresni test na ravni EU leta 2023 vključila poglobljeno analizo zagotavljanja kakovosti financiranja s finančnim vzvodom. Ugotovitve te analize so bile objavljene v posebnem razdelku poročila ECB o stresnem testu bank v euroobmočju leta 2023.

1.2.3 2. prednostna naloga: Reševanje izzivov na področju digitalizacije in krepitev usmerjevalnih zmogljivosti upravljalnih organov

1.2.3.1 Strategije za digitalno preobrazbo in okviri operativne odpornosti

Banke postajajo vse bolj digitalne. To pomeni, da morajo nadzorniki dodatno pozornost nameniti strategijam za digitalno preobrazbo in potrebnim zmogljivostim za upravljanje tveganj. To vključuje proučevanje tveganj v zvezi z uporabo inovativnih tehnologij ter tveganj, povezanih z okviri operativne odpornosti, kot so odvisnost od tretjih oseb in kibernetska tveganja.

Kar zadeva digitalizacijo bolj na splošno, je ECB februarja 2023 objavila pregled glavnih ugotovitev iz ankete o digitalni preobrazbi in uporabi finančne tehnologije, izvedene leta 2022. Pregled je potrdil, da ima večina pomembnih institucij strategijo za digitalno preobrazbo, ki je osredotočena na izboljšanje izkušnje komitentov. Pokazal je tudi, kako pomembno je, da ima izvršno vodstvo do tega ustrezen odnos in da je okvir notranjih kontrol učinkovit.

Poleg tega so bili leta 2023 na podlagi rezultatov zgornje ankete za 21 pomembnih institucij opravljeni ciljno usmerjeni pregledi glede digitalizacije, da bi bolje razumeli, kako banke opredeljujejo cilje svoje strategije za digitalizacijo, spremljajo njihovo izvajanje ter zagotavljajo, da njihovi okviri nagnjenosti k prevzemanju tveganj in upravljanje ustrezajo svojemu namenu. Rezultati teh pregledov bodo predvidoma objavljeni v prvi polovici leta 2024 in bodo pomembno prispevali k temu, da se nadzorovani subjekti seznanijo s stališči nadzornikov in njihovimi referenčnimi merili.

Kar zadeva operativno odpornost, se je število pomembnih kibernetskih incidentov, prijavljenih ECB, leta 2023 medletno precej povečalo, k čemur so prispevali predvsem akterji groženj, ki so proti več bankam izvajali napade porazdeljenega onemogočanja storitve. To je spremljalo znatno povečanje števila incidentov pri tretjih ponudnikih storitev, povezanih z izsiljevalskim programjem, kar predstavlja vrsto napada, ki lahko močno ovira poslovanje. Poleg tega so se v finančnem sektorju povečali tudi kibernetski napadi akterjev, ki jih podpira država. ECB je zato v letu 2023 izvedla več nadzornih dejavnosti na kraju samem in na daljavo v zvezi z IT-tveganjem in kibernetskim tveganjem ter ključne rezultate in ugotovitve objavila v glasilu Supervision Newsletter iz novembra 2023.

Poleg stresnega testa kibernetske odpornosti, načrtovanega za leto 2024, je ECB izvedla tudi interni preskus kibernetske odpornosti, s katerim je testirala procese notranjega komuniciranja, usklajevanja in eskalacije v ECB ter v več pristojnih nacionalnih organih v primeru kibernetskega napada na več nadzorovanih subjektov. Preskus je potekal interno brez udeležbe sektorja.

V zvezi z zunanjim izvajanjem so bili leta 2023 ponovno zbrani registri ureditve zunanjega izvajanja v vseh pomembnih institucijah. V primerjavi s prvo predložitvijo leta 2022 je bil dosežen precejšen napredek v smislu kakovosti podatkov in doslednosti zbranih informacij. Rezultati tega zbiranja so potrdili, da je zunanje izvajanje zelo pomembna tema za pomembne institucije, zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Pri ocenjevanju tveganja zunanjega izvajanja je dodatno pomagal dobro uveljavljen postopek priglasitve, s katerim nadzorovani subjekti obvestijo nadzornike, da nameravajo skleniti nove pogodbe o zunanjem izvajanju. Poleg tega je ECB začela ciljno usmerjeni pregled tveganja zunanjega izvajanja, ki vključuje več pomembnih institucij in se bo izvajal do leta 2025. Vsako leto bo pregledala okvir za upravljanje zunanjega izvajanja teh pomembnih institucij ter izbrano število njihovih ureditev zunanjega izvajanja. S tem pregledom bo dobila horizontalen pregled postopkov upravljanja tveganj zunanjega izvajanja v pomembnih institucijah.

Poleg tega so bile nadzorne dejavnosti, ki so se leta 2023 izvajale v delovnih skupinah z drugimi evropskimi nadzornimi organi, v skladu z mednarodnimi standardi^[17] osredotočene na operativno odpornost in digitalizacijo. Te dejavnosti so vključevale izvajanje uredbe o trgih kriptosredstev in pilotne ureditve na podlagi tehnologije javnih ali skupnih glavnih knjig, razprave v zvezi z aktom o umetni inteligenci in izvajanje akta o digitalni operativni odpornosti. ECB je v svoj okvir SREP vključila tudi načela za operativno odpornost, ki jih je pripravil Baselski odbor za bančni nadzor.

1.2.3.2 Zmogljivosti upravljalnih organov za delovanje in usmerjanje

Za spodbujanje ustreznega odločanja in zmanjševanje prevelikega prevzemanja tveganj je bistveno, da imajo banke učinkovite upravljalne organe, dobre prakse upravljanja,^[18] zanesljive notranje kontrole in zanesljive podatke. Kako pomembne so dobre ureditve na teh različnih področjih, se je pokazalo tudi ob propadu bank v ZDA in Švici spomladi leta 2023, katerega vzrok so bile pomanjkljivosti pri notranjem upravljanju in upravljanju tveganj. Kljub določenemu napredku v zadnjih letih ECB še naprej opaža veliko strukturnih pomanjkljivosti v funkcijah notranjih kontrol, delovanju upravljalnih organov ter zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o njih.^[19]

Zato so nadzorniki še naprej sodelovali z nadzorovanimi subjekti, da bi dosegli nadaljnji napredek v zvezi s tem. ECB od leta 2022 izvaja ciljno usmerjene preglede bank s pomanjkljivostmi v sestavi in delovanju upravljalnih organov, inšpekcijske preglede na kraju samem ter ciljno usmerjene (ponovne) ocene sposobnosti in primernosti na podlagi tveganj. ECB je nadalje razvila pristop, ki bo odražal različnost njenega ocenjevanja sposobnosti in primernosti, ter izpopolnila zbiranje podatkov, da bi izboljšala analizo primerljivih institucij^[20], pri čemer se bodo ciljno usmerjeni pregledi in nadzorniški ukrepi nadaljevali vse leto 2024.

V okviru procesa SREP v letu 2023 so bili izvedeni tudi nadaljnji ukrepi za odpravo pomanjkljivosti (glej razdelek 1.3.1.5).

Dobra ureditev upravljanja je bistvena za vse banke, ne glede na njihovo velikost. Zato je ECB še naprej izvajala nadaljnje ukrepe na podlagi rezultatov tematskega pregleda ureditve upravljanja v manj pomembnih institucijah za obdobje 2021–2022.^[21] V tem smislu ECB in nacionalni nadzorniki še naprej spodbujajo večjo usklajenost evropskih nadzorniških pričakovanj in standardov za notranje upravljanje.

Poleg tega je ECB aprila 2023 za predstavnike sektorja skupaj z EUI Florence School of Banking organizirala seminar, da bi spodbudila dialog o tem, kaj je učinkovito upravljanje, ter predstavila svoj nadzorniški pristop in pričakovanja v zvezi s tem^[22].

1.2.3.3 Agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih

ECB je ugotovila več pomanjkljivosti pri agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih ter jih v načrtovanje prednostnih nalog nadzora v ciklu 2023–2025 vključila kot ključno ranljivost. Zato je bila oblikovana celovita in ciljno usmerjena nadzorniška strategija, ki zajema dejavnosti na kraju samem in na daljavo, njen cilj pa je zagotoviti, da imajo banke vzpostavljene učinkovite postopke usmerjanja in postopke upravljanja tveganj, ki temeljijo na zanesljivih podatkih.

Kar zadeva dejavnosti na kraju samem, se je nadaljevala posebna kampanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem o agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih, v katero je bilo v letih 2022 in 2023 zajetih 23 pomembnih institucij. Kampanja je razkrila pomanjkljivosti pri sodelovanju upravljalnih organov, nejasno in nepopolno opredelitev obsega okvira za upravljanje podatkov ter nezadostno neodvisno validacijo. Poleg tega so bile pomemben razlog za zaskrbljenost slabosti v podatkovni arhitekturi in infrastrukturi IT, obsežna uporaba ročnega dela in dolg časovni okvir poročanja ter nezadosten nadzor kakovosti podatkov.

V zvezi z dejavnostmi na daljavo je bil ključni steber osnutek vodnika o učinkovitem agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih, ki vključuje sklop minimalnih zahtev za učinkovito agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, bankam pa naj bi pomagal okrepiti njihove zmogljivosti na tem področju.^[23] Osnutek vodnika ne uvaja novih zahtev, temveč združuje in pojasnjuje pomembne prednostne teme nadzora. Zato je pomembno, da banke objave najnovejše različice vodnika ne vidijo kot priložnost, da na novo določijo roke za njihovo izvedbo, ampak kot dodaten napotek za ugotavljanje vrzeli in doseganje opaznega napredka pri njihovem odpravljanju. Nadaljnje nadzorne aktivnosti so vključevale pripravo pilotne različice poročila vodstva o upravljanju podatkov in kakovosti podatkov,^[24] prispevek k poročilu o napredku pri zagotavljanju skladnosti globalnih sistemsko pomembnih bank z načeli Baselskega odbora za bančni nadzor glede učinkovitega agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja o tveganjih, nadaljnjo krepitev merjenja kakovosti podatkov pri nadzorniškem poročanju ter učinkovitejšo uporabo nadzorniških orodij za eskalacijo resnih in vztrajnih pomanjkljivosti pri agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih, med drugim tudi s tem povezanih kvantitativnih in kvalitativnih ukrepov.

1.2.4 3. prednostna naloga: Okrepitev prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam

ECB od objave svojega Vodnika o podnebnih in okoljskih tveganjih leta 2020 dosledno poudarja, da morajo banke ta tveganja ustrezno upravljati. Ena glavnih prednostnih nalog nadzora ECB v obdobju 2023–2025 je zagotoviti, da bodo banke ta tveganja ustrezno vključila v svojo poslovno strategijo, okvir notranjega upravljanja in okvir za upravljanje tveganj, da bi lahko ta tveganja zmanjšale in razkrile.

1.2.4.1 Nadaljnje ukrepanje v zvezi s pomanjkljivostmi, ugotovljenimi med tematskim pregledom

ECB je na podlagi tematskega pregleda podnebnih in okoljskih tveganj, ki ga je izvedla leta 2022, določila roke, do katerih naj bi banke v več korakih do konca leta 2024 v celoti izpolnile pričakovanja iz zgornjega vodnika o podnebnih tveganjih. ECB je takrat sporočila, da se bodo ti roki skrbno spremljali in da bodo po potrebi sprejeti izvršilni ukrepi.

Prvi rok je potekel marca 2023, ko naj bi imele banke vzpostavljen postopek zanesljivega in celovitega ocenjevanja pomembnosti ter pregleda poslovnega okolja. Ker več bank v tem roku pričakovanj ni izpolnilo, je ECB leta 2023 izdala zavezujoče nadzorniške odločitve za 23 nadzorovanih subjektov, v katerih je predvideno zaračunavanje periodičnih denarnih kazni za 18 najpomembnejših primerov, če nadzorovani subjekti zahtev ne bi izpolnili v rokih, določenih v teh odločitvah. Postopki v zvezi z dodatnimi osnutki odločitev, med drugim nekaterih s periodičnimi denarnimi kaznimi, so ob koncu leta 2023 še vedno potekali (glej razdelek 2.3.1).

ECB bo v letih 2024 in 2025 še naprej natančno spremljala napredek bank ter po potrebi sprejela izvršilne ukrepe.

1.2.4.2 Enkratna analiza scenarijev podnebnih tveganj v okviru svežnja »Pripravljeni na 55«

Marca 2023 je Evropska komisija v okviru »svežnja ukrepov za trajnostno financiranje« trem evropskim nadzornim organom^[25] podelila mandat, da skupaj z Evropskim odborom za sistemska tveganja in ECB izvedejo enkratno analizo scenarijev podnebnih tveganj v okviru svežnja »Pripravljeni na 55«, s katero bodo ocenili, kako bi dogovorjene politike prehoda vplivale na finančni sektor. ECB sodeluje v modulu za bančni sektor, ki vključuje zbiranje podatkov, začeto 1. decembra 2023. S tem povezane predloge za zbiranje podatkov zajemajo podatke o kreditnem tveganju, tržnem tveganju, tveganju v zvezi z nepremičninami in prihodkih iz tega naslova ter podnebno relevantne podatke o tveganju prehoda in fizičnem tveganju na ravni nasprotne stranke in posameznih sektorjev. ECB namerava svoje individualne povratne informacije, vključno z glavnimi ugotovitvami, sporočiti bankam, ki so sodelovale pri zbiranju podatkov. Rezultati splošne analize podnebnih scenarijev za modul za bančni sektor bodo objavljeni na začetku leta 2025. Zbiranje podatkov bo nadzornikom omogočilo spremljati napredek v skladu s stresnim testom za podnebna tveganja, ki ga je ECB izvedla leta 2022, ter oceniti zmogljivosti bank za podatke o podnebnih tveganjih in skladnost z dobrimi praksami v skladu s poročilom ECB o dobrih praksah za podnebno stresno testiranje.

1.3 Neposredni nadzor pomembnih institucij

1.3.1 Nadzor na daljavo

ECB si prizadeva, da bi pomembne institucije nadzirala na sorazmeren in na tveganju temelječ način. V ta namen vsako leto načrtuje in izvaja različne nadzorne dejavnosti na daljavo, vključno s horizontalnimi dejavnostmi in dejavnostmi, specifičnimi za posamezno institucijo. Te nadzorne dejavnosti so odvisne od veljavnih regulativnih zahtev, nadzorniškega priročnika in prednostnih nalog nadzora ter so sestavni del letnega programa nadzorniških pregledov, ki se izvaja za vsako pomembno institucijo. Namen teh dejavnosti je obravnavati tveganja, specifična za posamezno institucijo, hkrati pa zagotavljati skladnost s prednostnimi nalogami nadzora, ki jih je določila ECB.

1.3.1.1 Načelo sorazmernosti

Program nadzorniških pregledov je oblikovan v skladu z načelom sorazmernosti, kar pomeni, da je intenzivnost nadzora odvisna od velikosti, sistemske pomembnosti, tveganosti in zapletenosti posamezne pomembne institucije. Zato skupne nadzorniške skupine, ki nadzorujejo večje in bolj tvegane pomembne institucije, v povprečju načrtujejo več dejavnosti v okviru načrta nadzorniških pregledov (graf 3).

Graf 3

Povprečno število načrtovanih nalog na pomembno institucijo leta 2023

Število dejavnosti, izvedenih v letu 2023, je bilo nekoliko manjše od tega, kar je bilo prvotno načrtovano na začetku leta (graf 4). Glavni razlog je, da je bilo manjše število upravnih nalog med letom preklicanih, kar je podobno kot pretekla leta.

Graf 4

Povprečno število nalog na pomembno institucijo leta 2023

1.3.1.2 Pristop na podlagi tveganj

Program nadzorniških pregledov (SEP) temelji na pristopu, ki temelji na tveganjih, kar pomeni, da se pri vsaki pomembni instituciji osredotoča na sistemska tveganja in tveganja, specifična za to institucijo. Za banke z velikim obsegom slabih posojil so skupne nadzorniške skupine na primer izvajale (relativno) več dejavnosti, povezanih s kreditnim tveganjem, kot v povprečni pomembni instituciji (graf 5).

Graf 5

Dejavnosti po programu nadzorniških pregledov v letih 2022 in 2023: dejavnosti na področju kreditnega in tržnega tveganja kot delež vseh dejavnosti

Kreditno tveganje

(v odstotkih)

tržno tveganje

ECB je leta 2023 uvedla nov okvir dovoljene ravni tveganja, da bi svoje delo bolje osredotočila na strateške prednostne naloge in ključne ranljivosti. Novi okvir je ključen za nadzorniško kulturo, ki je bolj osredotočena na tveganja in nadzornikom omogoča, da svoje dejavnosti prilagodijo individualnemu položaju institucije, ki jo nadzorujejo, namesto da bi uporabili enoten pristop za vse.

Okvir dovoljene ravni tveganja naj bi olajšal prenos prednostnih nalog nadzora v strateško načrtovanje in vsakodnevni nadzor. V ta namen združuje napotke Nadzornega odbora o prednostnih tveganjih in ranljivostih od zgoraj navzdol z ocenami ustreznosti od spodaj navzgor za vsak posamezen nadzorovani subjekt. Ocene od spodaj navzgor učinkovito dopolnjujejo napotke od zgoraj navzdol, saj se nekateri nadzorovani subjekti ukvarjajo z vprašanji, specifičnimi za posamezno institucijo, ki vplivajo na dovoljene ravni tveganja, določene za različna tveganja, in posledično tudi na področje, na katero se osredotoča nadzor. Znotraj okvira dovoljene ravni tveganja so nadzorniki pooblaščeni, da v celoti izkoristijo prožnost nadzorniških orodij, da bi se osredotočili na najpomembnejše naloge. To pomeni, da lahko glede na posebne okoliščine institucije okrepijo prizadevanja na področjih, kjer je potrebno večje sodelovanje, in določijo manjšo prioriteto za področja, ki veljajo za manj pereča.

Na podlagi pozitivnih izkušenj, pridobljenih med letom, namerava ECB izvajanje okvira dovoljene ravni tveganja dokončati tako, da ga bo vključila v vse svoje nadzorniške procese.^[26] S tem naj bi se še dodatno povečala sposobnost skupnih nadzorniških skupin, da se osredotočijo na to, kar je za posamezen nadzorovani subjekt najbolj pomembno, vključno s potrebno prožnostjo pri obravnavi novih in nastajajočih tveganj v spreminjajočem se makrofinančnem okolju.

1.3.1.3 Postopek načrtovanja nadzora

Postopek načrtovanja nadzora, ki je bil leta 2022 prenovljen, poteka skladno z enotnim in integriranim pristopom, po katerem prednostne naloge nadzora med drugim usmerjajo načrtovanje horizontalnih dejavnosti, inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanja notranjih modelov.

Za zagotovitev učinkovitega nadzora različna poslovna področja ECB tesno sodelujejo pri načrtovanju svojih dejavnosti in pri tem ustrezno upoštevajo prednostne naloge nadzora, tveganja, specifična za posamezno pomembno institucijo, ter okvir dovoljene ravni tveganja. To načrtovanje vključuje izbiro vzorcev nadzorovanih subjektov, ki naj bi sodelovali v teh horizontalnih dejavnostih in inšpekcijskih pregledih na kraju samem. Enako kot v preteklih letih je bil pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem uporabljen pristop kampanje (glej razdelek 1.3.3 o nadzoru na kraju samem). Rezultat tega postopka se upošteva v programu nadzorniških pregledov, ki ga vsaka skupna nadzorniška skupina izvaja za svoj nadzorovani subjekt. Ker je program nadzorniških pregledov pomemben del komuniciranja skupnih nadzorniških skupin s pomembno institucijo, se poenostavljen program nadzorniških pregledov, ki predstavlja delovni program za prihodnje leto, posreduje tudi pomembnim institucijam.

Na podlagi načela sorazmernosti dejavnosti programa nadzorniških pregledov na daljavo vključujejo: (i) dejavnosti v zvezi s tveganji (npr. SREP); (ii) druge dejavnosti, povezane z organizacijskimi, administrativnimi ali pravnimi zahtevami (npr. letna ocena pomembnosti), in (iii) dodatne dejavnosti, ki jih načrtujejo skupne nadzorniške skupine, da bi tekoči program nadzorniških pregledov dodatno prilagodile posebnostim nadzorovane skupine ali subjekta (npr. analize poslovnega modela banke ali strukture upravljanja).

1.3.1.4 Pregled nadzornih dejavnosti

ECB skrbi, da so njeni viri zadostni za izpolnjevanje strateških in nadzorniških potreb. Višjemu vodstvu se redno poroča o tem, kako so bile prednostne naloge nadzora vključene v načrtovanje ter ali so bile vse dejavnosti in projekti izvedeni, kot je bilo načrtovano.

ECB je leta 2023 izvedla oceno organizacijske pripravljenosti, s katero je ocenila, kako dobro je pripravljena na to, da bi lahko na podlagi razpoložljivega nabora znanj in virov uspešno izvajala predlagane prednostne naloge nadzora (glej razdelek 5.3.3).

Spremljanje nadzornih dejavnosti in redno poročanje o njih sta ključna za strateško usmerjanje nadzorniških pobud. Tako lahko višje vodstvo oceni dogajanja na področju prednostnih nalog nadzora in drugih pobud ter je obveščeno o doseženem napredku na področju s tem povezanih nadzornih dejavnosti. Ta ocena je podlaga za posodobitev prednostnih nalog nadzora in spodbuja učinkovito sprejemanje odločitev višjega vodstva.

1.3.1.5 Nadzorniški ukrepi

Nadzorniški ukrepi so eden ključnih rezultatov rednih dejavnosti na kraju samem in na daljavo. Z njimi se določijo podrobni ukrepi, ki jih morajo sprejeti nadzorovani subjekti za odpravo pomanjkljivosti. Za spremljanje pravočasne in učinkovite izvedbe teh ukrepov so odgovorne skupne nadzorniške skupine. V letu 2023 je bilo skupno število evidentiranih ukrepov podobno kot v letu 2022. K nadzorniškim ukrepom v letu 2023 so najbolj prispevale nadzorne dejavnosti na daljavo (39%). Enako kot v letu 2022 je bilo največ novih nadzorniških ukrepov (45%) povezanih s kreditnim tveganjem (graf 6).

Graf 6

Nadzorniški ukrepi

a) Število evidentiranih ukrepov na leto

(število ukrepov)

b) Ukrepi po dejavnostih	c) Ukrepi po kategorijah tveganja
(število ukrepov)	(število ukrepov)

1.3.1.6 Horizontalna analiza SREP

ECB je 19. decembra 2023 objavila rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v letu 2023. To je vključevalo nadaljnja gibanja rezultatov SREP, kapitalske zahteve in napotke iz drugega stebra ter poglobljeno analizo izbranih področij tveganja. S soglasjem zadevnih pomembnih institucij je ECB objavila zahteve iz drugega stebra za vsako posamezno banko, vključno z zahtevami, ki se uporabljajo za obravnavo tveganja prevelikega finančnega vzvoda in bodo veljale v letu 2024.

SREP v letu 2023 je pokazal, da so banke na splošno odporne, saj so ob različnih makroekonomskih izzivih ohranjale trdno kapitalsko in likvidnostno pozicijo (glej razdelek 1.1.1).

Zaradi manjše gospodarske rasti, še vedno restriktivne denarne politike, omejevanja ponudbe posojil in umika javnofinančne podpore so bila tveganja še vedno usmerjena navzdol. Bančni pretresi v ZDA in Švici, ki so se pojavili lani spomladi, niso bistveno vplivali na nadzorovane subjekte, so pa opozorili na možnost, da bi hitra prilagoditev obrestnih mer povzročila nestabilnost trgov.

ECB je leta 2023 ugotovila, da so se razmere v bančnem sektorju izboljšale. Zaradi večjih obrestnih prihodkov je agregatna donosnost lastniškega kapitala nadzorovanih subjektov v prvih devetih mesecih leta 2023 znašala 10,0%. Kakovost sredstev se je izboljšala, pri čemer se je delež nedonosnih posojil zmanjšal z 2,6% v letu 2021 na 2,3% v tretjem četrtletju 2023.

Skupni rezultat SREP je ostal nespremenjen na ravni 2,6, pri čemer se je pri 30% nadzorovanih subjektov rezultat spremenil. Skupne kapitalske zahteve in napotki so se rahlo povečali na 15,5% tveganju prilagojene aktive (15,1% v letu 2022), medtem ko je mediana kapitalskih zahtev iz drugega stebra znašala 2,25% (2,15% v letu 2022). Banke bi morale še naprej reševati strukturne izzive, predstavljene v prednostnih nalogah nadzora v obdobju 2024–2026 (glej razdelek 1.6).

1.3.1.7 Pregled procesa SREP, ki so ga izvedli zunanji strokovnjaki

ECB je 17. aprila 2023 objavila rezultate in priporočila ocene evropskega bančnega nadzora in zlasti procesa SREP, ki jo je opravila strokovna skupina.

V oceni procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v Evropski centralni banki se ob priznavanju velikega napredka pri zagotavljanju, da pomembne institucije ohranjajo zadostno raven kapitala, poziva ECB, naj revidira svoje ocene tveganja in proces določanja kapitalskih zahtev iz drugega stebra. Ker samo s kapitalom ni mogoče obravnavati vseh vrst tveganj, se v poročilu priporoča, da ECB v celoti uporabi vse instrumente iz svojega nabora orodij, vključno z učinkovitimi kvalitativnimi ukrepi, da bi spodbudila banke k reševanju problema šibkih poslovnih modelov in praks upravljanja.

Poročilo dopolnjuje zaključke iz poročila Evropskega računskega sodišča, katerih namen je dodatno povečati učinkovitost in uspešnost bančnega nadzora v ECB (glej razdelek 5.1.1).

ECB je nekatera priporočila strokovne skupine začela izvajati v ciklu SREP 2023. Kot del dokončanja izvajanja svojega okvira tolerance tveganja za vse nadzorne procese je denimo uvedla novo večletno ocenjevanje za proces SREP. To nadzornikom omogoča, da natančneje določijo intenzivnost in pogostost svojih analiz v skladu z ranljivostmi posameznih bank in širšimi prednostnimi nalogami nadzora. ECB si tudi še naprej prizadeva izboljšati nadzor, ki temelji na tveganjih, in krepiti vpliv nadzorniške presoje. Zato bodo pobude, kot sta večletno ocenjevanje in okvir tolerance tveganja, dodatno izpopolnjene, da bi se prispevalo k spodbujanju dobro opredeljene nadzorniške kulture.

Poleg tega je ECB v letu 2023 izboljšala komuniciranje v zvezi z razkritjem metodologij SREP za zahteve iz drugega stebra. To je vključevalo izboljšano razkritje metodologij za ocenjevanje količnika finančnega vzvoda, notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, tveganja poslovnega modela ter kreditnega in tržnega tveganja.

1.3.2 Nadzor subjektov s podrejenimi družbami v Rusiji

ECB vse od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 pozorno spremlja razmere in sodeluje v dialogu z maloštevilnimi nadzorovanimi subjekti, ki imajo podrejene družbe v Rusiji. Čeprav je večina teh subjektov obdržala svoje ruske podrejene družbe, so dosegli nekaj napredka pri zmanjševanju obsega svojih dejavnosti na tem trgu. Na splošno so pomembne institucije od konca leta 2022 do tretjega četrtletja 2023 izpostavljenost do Rusije zmanjšale za 21,4%^[27], s čimer so od začetka vojne postopno zmanjševale svojo raven izpostavljenosti. Večina bank se je tudi odločila, da ne bo sprejemala nobenih novih poslov v Rusiji, kadar je to zakonsko dovoljeno, in zdaj proučuje izhodne strategije, kot je prodaja poslovanja ali prenehanje poslovanja na ruskem trgu. Kot je pojasnjeno v pismu z dne 27. junija 2023 poslankama Evropskega parlamenta de Lange in Juknevičienė o dejavnostih bank v Rusiji, je ECB pozvala te banke, naj pospešijo svojo strategijo zmanjševanja obsega poslovanja in izhoda, tako da oblikujejo jasne časovne načrte ter redno poročajo svojim upravljalnim organom in ECB o doseženem napredku ter pojasnijo morebitne zamude in/ali ovire pri izvajanju. Kjer je bilo to ustrezno, je ECB sprejela posebne ukrepe za obravnavo konkretnega položaja posameznih pomembnih institucij.

1.3.3 Nadzor na kraju samem

Leta 2023 je bilo v pomembnih institucijah opravljenih 178 inšpekcijskih pregledov na kraju samem in 83 preverjanj notranjih modelov. Podobno kot v prejšnjem letu je bila leta 2023 večina inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanj notranjih modelov izvedena v hibridni obliki. ECB je poleg tega nadaljevala delo v zvezi z izvajanjem okvira dovoljene ravni tveganja^[28].

Z izvajanjem okvira dovoljene ravni tveganja se je povečala učinkovitost, tako da se je optimiziralo razporejanje virov v skladu z obsegom, velikostjo in kompleksnostjo pregledovane institucije. To je vključevalo tudi krepitev pristopa, ki temelji na tveganju, in združevanje misij ter, kjer je bilo mogoče, proučitev pomanjkljivosti in prednostnih nalog od zgoraj navzdol, hkrati pa boljše vključevanje dejavnosti na daljavo, horizontalnih dejavnosti in dejavnosti na kraju samem. S to racionalizacijo se je število inšpekcijskih pregledov na kraju samem v zadnjih treh letih povečalo. Nasprotno se je število preverjanj notranjih modelov v zadnjih dveh letih zmanjšalo (graf 7) zaradi pomanjkanja virov in povečanega števila obsežnih preverjanj notranjih modelov kot odziv na zahteve bank po večjih spremembah modela na podlagi najnovejših regulativnih zahtev.

Pristop kampanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, ki se je uporabljal v prejšnjih letih, se je na številnih področjih tveganja uporabljal še naprej, s čimer so se prednostne naloge nadzora preoblikovale v strateške pobude in dopolnjevali druge inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so bolj specifični za posamezno institucijo. Kampanje so bile osredotočene na (i) kreditno tveganje, (ii) obrestno tveganje in tveganje kreditnega razmika v bančni knjigi (IRRBB/CSRBB), (iii) agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o njih, (iv) proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) ter (v) poslovni model in dobičkonosnost. V zvezi s prednostnimi nalogami nadzora so bili opravljeni tudi namenski inšpekcijski pregledi na kraju samem na področjih, kot so digitalna preobrazba, IT in kibernetska varnost ter delovanje in učinkovitost upravljalnih organov. Podnebna in okoljska tveganja so bila ocenjena z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem v posameznih institucijah ali glede na posamezna tveganja.

Preverjanja notranjih modelov, opravljena leta 2023, so zajemala področja, kot so izvajanje najnovejših standardov in smernic EBA, temeljni pregled trgovalne knjige in nadaljnje ukrepanje po ciljno usmerjenem pregledu notranjih modelov.

Graf 7

Inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanja notranjih modelov, ki so se začeli v letih 2021, 2022 in 2023

(število pregledov)

1.3.3.1 Ključne ugotovitve inšpekcijskih pregledov na kraju samem

Kar zadeva kreditno tveganje, so bile ugotovljene resne šibke točke pri ugotavljanju poslabševanja kreditne kakovosti, vključno z vrednotenjem in prepoznavanjem znatnega povečanja kreditnega tveganja, razvrščanjem izpostavljenosti na 2. stopnji in z majhno verjetnostjo plačila ter razvrščanjem restrukturiranih izpostavljenosti in s tem povezanih procesov restrukturiranja. Nekaj večjih težav je bilo ugotovljenih tudi v procesih spremljanja tveganj, in sicer pomanjkljivosti na področju sistema zgodnjega opozarjanja in vloge organa za upravljanje tveganj pri ustreznem spremljanju in obvladovanju kreditnega tveganja. Poleg tega so bile pomanjkljivosti na področju pričakovanih kreditnih izgub, vključno z izračunom in kalibracijo parametrov, kot so izguba ob neplačilu, verjetnost neplačila in delež ozdravljenih terjatev, ter pri oblikovanju rezervacij za izpostavljenosti na 2. in 3. stopnji na individualni in skupinski ravni.

V zvezi s tržnim tveganjem so se glavne šibke točke nanašale na upravljanje, merjenje poštene vrednosti in dodatne prilagoditve vrednosti. Te šibke točke so bile zlasti očitne glede nezadostne zanesljivosti virov tržnih podatkov ali pokrivanja neodvisnega preverjanja cen, neustreznih metodologij za hierarhijo poštene vrednosti in dodatnih prilagoditev vrednosti ali pomanjkljivosti v izračunih odloga dobička ob pripoznanju. Resne pomanjkljivosti so se pokazale tudi pri kreditnem tveganju nasprotne stranke, pri čemer so bili kot problematični prepoznani okviri za stresno testiranje, ugotavljanje tveganj, določanje limitov in upravljanje zavarovanja s premoženjem.

Kar zadeva likvidnostno tveganje, so se resne ugotovitve nanašale na slabosti pri merjenju in spremljanju tveganj, vključno s pomanjkljivostmi v metodologijah kvantifikacije, točnosti in popolnosti podatkov ter pri oblikovanju scenarijev za stresno testiranje. Nadaljnje resne ugotovitve so bile ugotovljene v zvezi z regulativnim poročanjem ter izračunom količnika likvidnostnega kritja in količnika neto stabilnih virov financiranja.

Glede obrestnega tveganja v bančni knjigi (IRRBB) se je večina kritičnih ugotovitev nanašala na slabosti pri merjenju in spremljanju tega tveganja, zlasti na neustreznost metod kvantifikacije, nezanesljivost ključnih predpostavk modeliranja, zastarele podatke in slabe vzorčne okvire tveganj. Druge resne ugotovitve so pokazale nezadostno formalizacijo profila in strategije upravljanja obrestnega tveganja v bančni knjigi ter nizko stopnjo vključenosti organa za upravljanje tveganj pri opredelitvi in spremljanju procesov upravljanja obrestnega tveganja v bančni knjigi.

Kar zadeva poslovni model in dobičkonosnost, so se najresnejše ugotovitve nanašale na strateško načrtovanje, spremljanje izvajanja strategije, okvire razporejanja prihodkov in stroškov ter finančne projekcije, pri čemer so bile razlog za zaskrbljenost neustrezno utemeljene in zastarele predpostavke.^[29]

Začetni inšpekcijski pregledi na kraju samem o pregledu digitalne preobrazbe^[30] bank so razkrili, da se banke srečujejo z izzivi, povezanimi s spremljanjem in usmerjanjem projektov ter upravljanjem sprememb. Poleg tega je bila z vidika upravljanja problematična neusklajenost strategij IT in poslovnih strategij.

Kar zadeva podnebno tveganje, ki povzroča tveganja v drugih obstoječih kategorijah tveganj, kot so poslovni model, kreditno tveganje, notranje upravljanje in operativno tveganje, so bile z začetnimi inšpekcijskimi pregledi na kraju samem o podnebnem tveganju ugotovljene nadaljnje pomanjkljivosti pri vključevanju podnebnega tveganja v upravljanje kreditnega tveganja ter upravljanje podnebnih in okoljskih podatkov ter pri nadzoru kakovosti in pri podatkovnih strategijah. To je potrdil tudi nadzorniški horizontalni pregled, na podlagi katerega so bili na koncu oblikovani izvršljivi načrti prehoda za vse pomembne institucije.

V zvezi z notranjim upravljanjem so se najbolj kritične ugotovitve nanašale na (i) neodvisnost, obseg dejavnosti in vire vseh funkcij notranje kontrole, (ii) premalo celovite okvire, neustrezno podatkovno arhitekturo in IT-infrastrukturo ter slabosti pri upravljanju kakovosti podatkov na področju agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja o njih ter (iii) zmogljivosti upravljalnega organa za usmerjanje, vključno z nezadostnim sodelovanjem med člani upravljalnega organa, šibko kulturo upravljanja tveganj na ravni institucije, nezadosten pregled nad izvajanjem poslovne strategije in strategije na področju tveganj v bankah. Te ugotovitve potrjujejo tudi, da upravljanje ostaja med glavnimi prednostnimi nalogami nadzora.

Kar zadeva proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP), so se najresnejše ugotovitve nanašale na (i) šibke notranje metodologije za kvantifikacijo kreditnega tveganja, tržnega tveganja ali obrestnega tveganja, (ii) neustrezne metodologije za ugotavljanje pomembnih tveganj v okviru procesa ugotavljanja tveganj, pri čemer splošna arhitektura ICAAP ni skladna, ter (iii) neskladja med konceptoma notranjega kapitala in ekonomske kapitalske ustreznosti.

Glede regulativnega kapitala (prvi steber) so glavne ugotovitve razkrile (i) nezadostne okvire kontrol za izračunavanje kapitalskih zahtev in kapitala ter (ii) nepravilno razporejanje izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti ali neustrezno dodeljevanje uteži tveganja izpostavljenostim.

Kar zadeva upravljanje IT in kibernetske varnosti, so ta tveganja predstavljala približno polovico najresnejših ugotovitev na splošnem področju IT-tveganja. V prejšnjem obdobju so se ugotovitve nanašale na preprečevanje kibernetskega napada, odkrivanje tveganj za kibernetsko varnost in varovanje IT-sredstev. Vendar pa je ECB v letu 2023 prepoznala trend povečevanja števila ugotovitev glede zmogljivosti za odzivanje na kibernetske incidente in okrevanje po njih.^[31]

Veliko (okrog 16%) preostalih resnih ugotovitev v zvezi z IT se je nanašalo na dogovore o zunanjem izvajanju IT-storitev, ki jih imajo banke sklenjene s tretjimi osebami. Zato je ECB leta 2023 poleg tega, da je to tveganje ocenila v okviru običajnih inšpekcijskih pregledov IT-tveganja na kraju samem, opravljenih v pomembnih institucijah, izvedla poseben inšpekcijski pregled na kraju samem pri velikem ponudniku storitev v oblaku.

1.3.3.2 Ključne ugotovitve preverjanja notranjih modelov

V letu 2023 je bila večina preverjanj notranjih modelov izvedena na podlagi zahtevkov bank za oceno sprememb modelov^[32], razširitev modelov ali odobritev modelov, in ne na lastno pobudo ECB. ECB je prejela in ocenila tudi številne vloge za vrnitev k manj izpopolnjenim pristopom, navadno v okviru širših pobud, sprejetih za poenostavitev notranjih modelov.

Notranji modeli bank so se na splošno izboljšali, potem ko je bilo med letoma 2017 in 2021 v okviru ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov opravljenih 200 preverjanj modelov. Njihovi pristopi k modeliranju zdaj bolje izpolnjujejo (ali se spreminjajo, da bodo lahko izpolnjevali) specifikacije, opredeljene v novem regulativnem okviru organa EBA. Vendar pa so preiskave kljub temu razkrile več slabosti, med katerimi so bile nekatere resne, kar nakazuje, da institucije še nimajo pripravljenih zahtevkov za spremembe modelov. Funkcije notranjih kontrol v bankah bi morale pri tem imeti dejavnejšo in bolj neodvisno vlogo.

Približno tretjina ugotovitev v preverjanju notranjih modelov je bila zelo resna. Ne glede na vrsto tveganja, ki je bila predmet preiskave, je bilo največ ugotovitev pri kategorijah »opis modela«, »procesi« in »validacija«. Če upoštevamo le postopkovne vidike, povezane z modeli IRB, je bila približno tretjina ugotovitev zelo resna, od tega jih je približno polovica zadevala pomanjkljivosti v IT-infrastrukturi in opredelitvi neplačila. Pri modeliranju verjetnosti neplačila in modeliranju izgube ob neplačilu je bila približno tretjina ugotovitev zelo resna in se je večinoma nanašala na kvantifikacijo tveganj in strukturo bonitetnega sistema.^[33] Na področjih, kjer je bilo resnih ugotovitev veliko, je ECB v svojem revidiranem Vodniku za notranje modele predstavila dodatna pojasnila.

V obdobju poročanja je bilo zaradi prihodnjega temeljnega pregleda trgovalne knjige opravljenih zelo malo preiskav tržnega tveganja. Ugotovitve na podlagi teh preverjanj notranjih modelov tržnega tveganja so se večinoma nanašale na validacijo, prilagoditev kreditnega vrednotenja in modeliranje kapitalske zahteve za presežno tveganje. Zaradi zelo majhnega števila preverjanj notranjih modelov kreditnega tveganja nasprotne stranke ugotovitve niso bile razvrščene v skupine.

1.4 Pregled ECB nad nadzorom in posredni nadzor manj pomembnih institucij

1.4.1 Struktura sektorja manj pomembnih institucij

Sektor manj pomembnih institucij je še vedno precej razdrobljen. 83% vseh evropskih manj pomembnih institucij je v Nemčiji, Avstriji in Italiji. V teh državah je bilo zato največ primerov konsolidacije v sektorju manj pomembnih institucij. Število manj pomembnih institucij se je v tretjem četrtletju 2023 zmanjšalo na 1.956, v primerjavi z 2.014 ob koncu leta 2022. Večina teh strukturnih sprememb so bile združitve (53 subjektov), odvzeta pa so bila štiri dovoljenja za opravljanje bančnih storitev. Hkrati je bilo izdanih šest novih dovoljenj, od katerih jih je bila večina izdanih tehnološko podprtim podjetjem (subjektom finančne tehnologije).

Čeprav sektor manj pomembnih institucij sestavljajo precej raznoliki in včasih zelo specializirani poslovni modeli, so prevladujoča komponenta še vedno posojilodajalci prebivalstvu. Pogosto so to regionalne hranilnice in/ali zadružne banke, od katerih so mnoge članice institucionalne sheme za zaščito vlog ter se večinoma nahajajo v Nemčiji in Avstriji. Na splošno so dejavnosti manj pomembnih institucij še vedno bolj skoncentrirane v nekaterih regijah kot dejavnosti pomembnih institucij.

Čeprav se število manj pomembnih institucij na splošno zmanjšuje, ta sektor še naprej predstavlja pomemben delež evropskega bančnega sektorja, saj ima približno 15,4% skupne bilančne vsote bank brez infrastruktur finančnega trga. Delež bilančne vsote manj pomembnih institucij v skupni bilančni vsoti bank v posamezni državi močno odstopa, kar pomeni, da so med državami članicami strukturne razlike. Medtem ko so v Luksemburgu, Nemčiji, na Malti in v Avstriji manj pomembne institucije predstavljale več kot tretjino bilančne vsote v domačem bančnem sektorju, je sektor manj pomembnih institucij v večini drugih držav razmeroma majhen. V Franciji na primer predstavlja le 2,4%, v Grčiji 4,1% in v Belgiji 5,5% skupne bilančne vsote bank.

Graf 8

Klasifikacija poslovnih modelov manj pomembnih institucij

(v odstotkih)

1.4.1.1 Izbrane dejavnosti pregleda nad manj pomembnimi institucijami

Zaradi geopolitičnih dogodkov so bili finančni trgi v letu 2023 precej volatilni. Poleg tega je hitro naraščanje obrestnih mer vplivalo na obstoječa obrestonosna finančna sredstva in obveznosti. Bančni nadzorniki so zaradi večje nenaklonjenosti tveganju med vlagatelji uvrstili likvidnostno tveganje in tveganje pri financiranju med svoje najpomembnejše prednostne naloge. Bančni nadzor v ECB in pristojni nacionalni organi so se vse bolj osredotočali na obrestno tveganje ter na primernost in vzdržnost financiranja manj pomembnih institucij.

Čeprav se je delež nedonosnih posojil tudi v letu 2023 še naprej zmanjševal, je bilo kreditno tveganje še vedno ključno področje nadzora manj pomembnih institucij. Poleg več kvantitativnih primerjalnih analiz je ECB izvedla tudi pregled praks ocenjevanja kreditnega tveganja znotraj evropskega bančnega nadzora in posodobila poenoteno metodologijo SREP za kreditno tveganje v manj pomembnih institucijah.

Hkrati so nadzorniki okrepili svoje okvire sodelovanja na področju kriznega upravljanja (glej razdelek 3.3).

1.4.2 Horizontalno delo na področju stresnega testiranja manj pomembnih institucij

Na podlagi pregleda nacionalnih praks za nadzorniško stresno testiranje manj pomembnih institucij, izvedenega v letu 2022, ECB in pristojni nacionalni organi zbirajo in izmenjujejo informacije o praksah stresnega testiranja, ki se uporabljajo za manj pomembne institucije, vključno z metodologijami in orodji. Namen tega tekočega dela je spodbujati dobre prakse in sinergije ter tam, kjer je smiselno, uvajati tudi pristope k nadzorniškemu stresnemu testiranju, ki se uporabljajo za pomembne institucije.

1.5 Makrobonitetne naloge ECB

ECB je v letu 2023 pri izvajanju makrobonitetnh nalog, ki jih ima po členu 5 uredbe o EMN^[34], še naprej dejavno sodelovala z nacionalnimi organi. Enako kot v preteklih letih je od ustreznih nacionalnih organov prejemala in ocenjevala uradna obvestila o makrobonitetni politiki. Uradna obvestila so se nanašala na odločitve o določitvi proticikličnih kapitalskih blažilnikov, odločitve o identifikaciji in kapitalski obravnavi globalnih sistemsko pomembnih institucij ali drugih sistemsko pomembnih institucij (DSPI) ter na odločitve o drugih makrobonitetnih ukrepih, na primer o določitvi blažilnikov sistemskih tveganj in o ukrepih v skladu s členom 458 uredbe o kapitalskih zahtevah^[35].

V letih 2021 in 2022 je več nacionalnih organov zaradi vse večjih makrofinančnih ranljivosti uvedlo ali povečalo ciklične ali strukturne kapitalske blažilnike. Ta trend se je nadaljeval tudi v letu 2023, pri čemer so nekateri nacionalni organi uvedli nove blažilnike sistemskih tveganj, namenjene odpravljanju sistemskih tveganj v posameznih sektorjih. Nacionalni organi so identificirali tudi 127 DSPI in zanje določili stopnje kapitalskih blažilnikov. Te stopnje so bile skladne z osnovno metodologijo za določanje kapitalskih blažilnikov za DSPI, ki jo ECB uporablja od leta 2016. Kot je omenjeno v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2022, bo ECB od 1. januarja 2024 za ocenjevanje blažilnikov za DSPI uporabljala revidirano osnovno metodologijo.^[36] Revidirana osnovna metodologija je zasnovana s ciljem okrepiti zmogljivosti DSPI za absorbiranje izgub, dodatno zmanjšati tveganja heterogenosti blažilnikov za DSPI ter zagotavljati enotnejšo obravnavo DSPI v državah, ki spadajo pod evropski bančni nadzor.

Bančni nadzor v ECB je dejavno sodeloval tudi na več področjih dela Evropskega odbora za sistemska tveganja, med drugim pri njegovem rednem ocenjevanju tveganj in ranljivosti v finančnem sistemu EU, njegovem delu v zvezi s posledicami višjih obrestnih mer za finančno stabilnost, analizo sistemske nelikvidnosti in makrobonitetnimi orodji za kibernetsko odpornost,^[37] njegovem delu na področju kriptosredstev in decentraliziranega financiranja^[38] ter delu na področju podnebnih tveganj^[39]. Delo je vključevalo tudi neugodne scenarije stresnega testa EBA v letu 2023 na ravni EU in enkratno analizo podnebnih tveganj v okviru svežnja »Pripravljeni na 55«.

1.6 Tveganja in prednostne naloge nadzora v obdobju 2024–2026

Glavni namen ugotavljanja tveganj in določanja prednostnih nalog je razviti dobro strategijo, ki jo bo bančni nadzor v ECB izvajal v naslednjih treh letih. V okviru te strategije se (i) ugotovijo glavne ranljivosti, na katere se morajo v luči pričakovanih tveganj osredotočati banke in nadzorniki, ter (ii) oblikujejo strateški cilji in z njimi povezani nadzorniški delovni programi za obravnavo ugotovljenih tveganj. V letu 2023 so se zato, ker je bila inflacija višja in vztrajnejša, kot je bilo pričakovano, hitreje zaostrili pogoji financiranja, gospodarski obeti pa so se poslabšali bolj, kot je bilo pričakovano. Hkrati je izrazit preobrat v ciklu obrestnih mer prispeval tudi k povečanju splošne dobičkonosnosti bank prek višjih neto obrestnih marž, s čimer se je še povečala odpornost bančnega sektorja kot celote.

Zaradi teh dogajanj je bančni nadzor v ECB rahlo prilagodil svoje prednostne naloge nadzora za obdobje 2024–2026, hkrati pa ponovno pozval banke, naj ohranijo preudarne in zanesljive prakse upravljanja tveganj, da bi se bolje zoperstavile verjetnim negativnim dejavnikom, ki se pričakujejo v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. Za obdobje 2024–2026 bodo zato nadzorovani subjekti pozvani, naj okrepijo svojo odpornost proti neposrednim makrofinančnim in geopolitičnim šokom (1. prednostna naloga), pospešijo učinkovito odpravljanje pomanjkljivosti v notranjem upravljanju ter upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj (2. prednostna naloga) ter dosežejo nadaljnji napredek pri digitalni preobrazbi, hkrati pa vzpostavijo trdne okvire operativne odpornosti (3. prednostna naloga). Dodatne informacije o posodobljenih prednostnih nalogah nadzora, z njimi povezanih ocenah tveganj in zadevnih nadzornih dejavnosti so na voljo na spletni strani Bančni nadzor: prednostne naloge nadzora za obdobje 2024–2026.

2 Izdajanje dovoljenj, uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

2.1 Dovoljenja

2.1.1 Ocene pomembnosti, celovite ocene in določitev manj pomembnih institucij z velikim vplivom

2.1.1.1 Ocene pomembnosti

V skladu z okvirno uredbo o EMN^[40] je bila novembra 2023 zaključena letna ocena, s katero se ugotovi, ali katera od bank ali bančnih skupin izpolnjuje merila za uvrstitev med pomembne institucije^[41]. Letno oceno so dopolnjevale priložnostne ocene pomembnosti, ki so bile izvedene po spremembah strukture skupin. Na podlagi teh ocen je bilo sprejetih 61 odločitev o pomembnosti.

Posledično je bilo 1. januarja 2024 med pomembne razvrščenih 113 institucij^[42], kar je toliko kot na podlagi prejšnje letne ocene pomembnosti.

Na podlagi letne ocene iz leta 2023 so bile uvedene naslednje spremembe.

• Družba Wüstenrot Bausparkasse Aktiengesellschaft je bila razvrščena kot pomembna, ker njena sredstva presegajo 30 milijard EUR.
• Na podlagi zahteve centralne banke Lietuvos bankas se je ECB odločila, da prevzame neposredni nadzor nad družbo Revolut Holdings Europe UAB v skladu s členom 6(5)(b) uredbe o EMN in členom 67 okvirne uredbe o EMN zaradi dejavnikov, kot so velika čezmejna prisotnost institucije na evropskih trgih, hitra rast bilance stanja in precejšnje povečanje števila strank v različnih državah članicah.
• Družba Euroclear Holding SA/NV izpolnjuje merilo velikosti, vendar je bila zaradi posebnih okoliščin razvrščena med manj pomembne institucije, kot je določeno v členu 6(4) uredbe o EMN in členu 70 okvirne uredbe o EMN.

Ker so tri investicijska podjetja razreda 1 pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti kot pomembne kreditne institucije, so bile v letu 2023 obstoječim pomembnim skupinam dodane štiri pomembne kreditne institucije: ProCapital skupini Confédération Nationale du Crédit Mutuel z začetkom veljavnosti 11. aprila; GENO Broker GmbH skupini DZ BANK AG Deutsche Zentral-Genossenschaftsbank z začetkom veljavnosti 12. avgusta; KBC Securities NV skupini KBC Group NV z začetkom veljavnosti 5. oktobra in BNP Paribas Financial Markets skupini BNP Paribas S.A. z začetkom veljavnosti 9. decembra.

Poleg tega so bile opravljene naslednje spremembe strukture skupin, kar je vplivalo na število pomembnih nadzorovanih subjektov:

• Družbe HSBC Bank Malta p.l.c., HSBC Trinkaus & Burkhardt GmbH in HSBC Private Bank (Luxembourg) S.A. je prevzela družba HSBC Continental Europe, s čimer so postale del pomembne nadzorovane skupine pod vodstvom družbe HSBC Continental Europe z začetkom veljavnosti 30. novembra 2022, 1. februarja 2023 oziroma 2. novembra 2023. Dovoljenje družbi HSBC Trinkaus & Burkhardt GmbH je bilo pozneje odvzeto z začetkom veljavnosti 30. junija 2023.
• Družbo LP Group B.V. in njeno podrejeno družbo LeasePlan Corporation N.V. je prevzela podrejena družba družbe Société Générale S.A., s čimer sta postali del pomembne nadzorovane skupine pod vodstvom družbe Société Générale S.A. z začetkom veljavnosti 22. maja 2023.
• Družbo CACEIS Investor Services Bank S.A. (prej RBC Investor Services Bank S.A.) in njeno podrejeno družbo je z začetkom veljavnosti 3. julija 2023 prevzela družba Crédit Agricole S.A., s čimer sta postali del pomembne nadzorovane skupine pod vodstvom družbe Crédit Agricole S.A.
• Subjekta s sedežem v euroobmočju, ki pripadata skupini NatWest Group plc (s sedežem v Združenem kraljestvu) – NatWest Bank Europe GmbH, skupina pod vodstvom družb RBS Holdings N.V., in RBS International Depositary Services S.A. – sta bila z začetkom veljavnosti 13. novembra 2023 razvrščena kot pomembna zaradi ustanovitve dveh vmesnih EU nadrejenih oseb, ki ju vodita NatWest Bank Europe GmbH oziroma RBS Holdings N.V.

Poleg tega so bile opravljene naslednje spremembe strukture skupin, kar ni vplivalo na število pomembnih nadzorovanih subjektov.

• Družba OTP Luxembourg S.à.r.l. (prej Biser Bidco S.à.r.l.) je bila po prodaji delnic družbe Biser Topco S.à.r.l. v družbah OTP Luxembourg S.à.r.l. (prej Biser Bidco S.à.r.l.) in Nova Kreditna banka Maribor, d. d., 6. februarja 2023 razvrščena med pomembne institucije kot ena od treh največjih nadzorovanih skupin v Sloveniji.
• Družba Atlantic Lux HoldCo S.à.r.l. je, potem ko je pridobila več kot 50% kapitala in glasovalnih pravic družbe Aareal Bank AG, z začetkom veljavnosti 7. junija 2023 postala vodilni subjekt v pomembni nadzorovani skupini, ki obsega tudi družbi Aareal Bank AG in Atlantic BidCo GmbH.
• Družba Citibank Europe plc je z začetkom veljavnosti 17. oktobra 2023 postala samostojen pomemben nadzorovani subjekt, potem ko je družba Citibank Holdings Ireland Limited razdelila celotni kapital in glasovalne pravice družbe Citibank Europe plc.

Seznam nadzorovanih subjektov se pogosto posodablja in je na voljo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

2.1.1.2 Celovite ocene in pregledi kakovosti sredstev

ECB je v prvi polovici leta 2023 zaključila štiri preglede kakovosti sredstev, ki so se začeli leta 2022. Vse štiri ocenjene banke so izpolnjevale merilo za neposredni nadzor ECB: AS Citadele banka v Latviji je bila med tremi največjimi kreditnimi institucijami v državi članici, banke Crelan SA v Belgiji, Goldman Sachs Bank Europe SE v Nemčiji in Morgan Stanley Europe SE v Nemčiji pa so izpolnjevale merilo velikosti.

Leta 2023 je ECB začela pregled kakovosti sredstev za štiri banke. Pregleda kakovosti sredstev družb AS LHV Group v Estoniji (med tremi najpomembnejšimi kreditnimi institucijami v državi članici) in FinecoBank S.p.A. v Italiji (velikost) sta se začela aprila 2023, pregled kakovosti sredstev družbe J.P. Morgan SE v Nemčiji (velikost) pa novembra 2023. Prva dva pregleda bosta predvidoma zaključena v prvem četrtletju 2024, pregled kakovosti sredstev družbe J.P. Morgan SE pa do konca drugega četrtletja 2024.

2.1.1.3 Manj pomembne institucije z velikim vplivom

Zaradi velikega števila manj pomembnih institucij ter razlik med njimi glede velikosti, kompleksnosti in profila tveganosti evropski bančni nadzor te institucije razvršča na podlagi njihovega vpliva na finančni sistem in njihovega profila tveganosti. Od leta 2022 se merila vpliva in merila tveganja ocenjujejo ločeno. Manj pomembne institucije z velikim vplivom se za vsako od držav, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, določijo enkrat letno. Merila za določanje manj pomembnih institucij z velikim vplivom so navedena v okvirju 1 Poročila o nadzoru manj pomembnih institucij za leto 2022.

Manj pomembne institucije, ki velja za majhno in nekompleksno institucijo v smislu uredbe o kapitalskih zahtevah, ni mogoče določiti kot manj pomembno institucijo z velikim vplivom, razen če je v jurisdikciji, v kateri so vse manj pomembne institucije majhne in nekompleksne, največja manj pomembna institucija.

2.1.1.4 Posledice določitve manj pomembne institucije z velikim vplivom

Razvrstitev manj pomembne institucije kot manj pomembne institucije z velikim vplivom je pomemben dejavnik, ki ga pristojni nacionalni organi upoštevajo pri določitvi pogostosti in stopnje podrobnosti svojih nadzorniških dejavnosti, kot so med drugim proces SREP in inšpekcijski pregledi na kraju samem. Poleg tega morajo pristojni nacionalni organi v skladu s členoma 97 in 98 okvirne uredbe o EMN uradno obvestiti ECB o vseh pomembnih nadzorniških postopkih ali odločitvah, ki jih nameravajo izvesti oziroma sprejeti v zvezi s temi institucijami.

Na seznamu nadzorovanih subjektov, ki ga je sprejel Nadzorni odbor ECB, je 100 manj pomembnih institucij, ki so bile za leto 2024 razvrščene kot manj pomembne institucije z velikim vplivom.

2.1.2 Postopki v zvezi z dovoljenji

Leta 2023 je bilo ECB priglašenih skupaj 777 postopkov v zvezi z dovoljenji (tabela 2), od tega 25 vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, 10 odvzemov dovoljenja, 61 postopkov za prenehanje dovoljenja, 112 postopkov za izdajo dovoljenja za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža, 558 postopkov za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev (»passporting«) in 11 postopkov za izdajo dovoljenja finančnim holdingom. Vključevali so tudi izdajo dovoljenja za tri investicijska podjetja razreda 1, ki so pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti kot pomembne kreditne institucije, v skladu s širšo opredelitvijo izraza »kreditna institucija«, ki se uporablja od junija 2021.

V letu 2023 je bilo dokončanih 206 odločitev o postopkih v zvezi z dovoljenji.^[43] Od tega je Nadzorni odbor predložil 106 osnutkov odločitev, ki jih je nato odobril Svet ECB. Preostalih 100 odločitev je odobrilo višje vodstvo v okviru prenesenih pooblastil.^[44] To vključuje 79 postopkov (kot so prenehanje dovoljenja in postopki za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev), ki jih je ECB implicitno odobrila,^[45] ker jim ni ugovarjala v zakonskih rokih.

Sprejetih 206 odločitev o postopkih v zvezi z dovoljenji je predstavljalo 8,57% vseh posameznih nadzorniških odločitev ECB v letu 2023.

Na podlagi treh postopkov v zvezi z dovoljenji so bile sprejete negativne odločitve. Poleg tega je bilo zaradi negativne ocene sedem vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev in pet priglasitev pridobitve ali povečanja kvalificiranih deležev umaknjenih pred dokončanjem odločitve.

2.1.2.1 Dogajanja v zvezi s skupnimi postopki

Na splošno je v letu 2023 število skupnih postopkov, priglašenih ECB v zvezi z izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, kvalificiranimi deleži in odvzemom dovoljenja, ostalo stabilno glede na prejšnje leto.

ECB je ocenila veliko kvalificiranih deležev. V manjšem številu postopkov so se vložniki zaradi pomislekov, ki so jih med prvotnim ocenjevanjem izrazili nadzorniki, ali ker je ECB izdala negativno odločitev, odločili, da vlogo umaknejo. V drugih primerih so se vložniki za umik vloge odločili zaradi dolgotrajnih negotovih makroekonomskih razmer ali zaradi razlogov, specifičnih za posamezen primer. Pri več postopkih v zvezi s kvalificiranimi deleži, začetih zaradi notranje reorganizacije, je bil uporabljen poenostavljen pristop ocenjevanja kvalificiranih deležev. Enako kot v prejšnjih letih in kljub nastajajočemu trendu preoblikovanja in aktivne konsolidacije je bil obseg čezmejnih konsolidacijskih dejavnosti majhen.

V letu 2023 se je velika večina postopkov za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev nanašala na ustanovitev novih manj pomembnih institucij. Maloštevilni postopki za izdajo dovoljenja pomembnim institucijam so bili izvedeni predvsem zaradi razširitve dovoljenja na dodatne regulirane dejavnosti, ki so jih načrtovale banke, kar se zahteva v nekaterih državah članicah. Poleg tega je bilo več dovoljenj izdanih na podlagi novega regulativnega okvira EU za investicijska podjetja, uvedenega z uporabo uredbe in direktive o investicijskih podjetjih od 26. junija 2021.

Enako kot v prejšnjih letih je bil pomemben razlog za nove vloge za izdajo dovoljenja povečana uporaba digitalnih inovacij za zagotavljanje storitev strankam v EU (npr. finančnotehnološki poslovni modeli). Večino vlog v zvezi s poslovnimi modeli, osredotočenimi na dejavnosti in storitve v zvezi s kriptosredstvi, so predložile kreditne institucije s sedežem v Nemčiji zaradi posebne zahteve za izdajo dovoljenja, ki jo določa nemška zakonodaja. Čeprav so bile nekatere od teh vlog za izdajo dovoljenja med začetnim ocenjevanjem umaknjene, je ECB skladno z nemško zakonodajo nemški kreditni instituciji podaljšala dovoljenje glede njenega poslovnega modela v zvezi s skrbništvom nad kriptosredstvi. ECB in ustrezni pristojni nacionalni organi pri ocenjevanju vlog za izdajo dovoljenja v zvezi z dejavnostmi, povezanimi s kriptosredstvi, uporabljajo merila, določena v direktivi o kapitalskih zahtevah. Nacionalni okviri, ki urejajo kriptosredstva in z njimi povezane dejavnosti, se trenutno razlikujejo, zato ECB sprejema ukrepe, s katerimi bo poenotila ocenjevanje vlog za izdajo dovoljenja, ki vključujejo kriptosredstva.

Zaradi začetka veljavnosti uredbe o trgih kriptosredstev (MiCAR) junija 2023 in njene uporabe od leta 2024 kreditne institucije po vsej EU razmišljajo, ali naj izvajajo dejavnosti in storitve, povezane s kriptosredstvi, kot je določeno v navedeni uredbi. Kreditne institucije, kot so opredeljene v uredbi o kapitalskih zahtevah, za storitve in dejavnosti, povezane s kriptosredstvi, v skladu z uredbo MiCAR ne potrebujejo dodatnega dovoljenja, vendar pa zanje veljajo zahteve glede obveščanja. ECB bo še naprej zagotavljala, da kreditne institucije, ki izvajajo dejavnosti, povezane s kriptosredstvi, to počnejo varno in zanesljivo.

ECB je leta 2023 še naprej prejemala veliko vlog za izdajo dovoljenja bankam s poslovnim modelom finančne tehnologije. Ocene so pokazale, da so finančnotehnološka podjetja zaradi omejenega števila zaposlenih po navadi močno odvisna od kritičnih storitev zunanjih izvajalcev. Oddajanje kritičnih storitev zunanjim ponudnikom storitev povečuje operativno tveganje, zlasti na področju storitev IT in shranjevanja podatkov v oblaku, pa tudi pri postopkih avtentikacije in poznavanja strank. Finančnotehnološka podjetja so pogosto uporabljala ureditev za čezmejno opravljanje storitev, ki kreditnim institucijam EU na podlagi podeljenega začetnega dovoljenja omogoča opravljanje storitev ali ustanavljanje podružnic v kateri koli drugi državi EU.

Dovoljenja trem manj pomembnim institucijam (v Nemčiji, Grčiji in Latviji) so bila odvzeta zaradi neizpolnjevanja kapitalskih zahtev in hudih kršitev na področju preprečevanja pranja denarja. Dve odločitvi ECB sta bili izpodbijani pred Upravnim odborom za pregled pri ECB in Sodiščem Evropske unije. Sodišče Evropske unije je odločitev ECB o odvzemu dovoljenja potrdilo v eni od izpodbijanih zadev, sodni postopek pa je bil končan, medtem ko postopek v drugi zadevi še vedno poteka.

2.1.2.2 Dogajanja v zvezi s postopki za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev (»passporting«) in (mešanimi) finančnimi holdingi

ECB in pristojni nacionalni organi so v letu 2023 obravnavali 558 postopkov za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev.

S členom 21a CRD V so bile uvedene odobritve in izvzetja nadrejenih (mešanih) finančnih holdingov. ECB je leta 2023 odobrila dva in izvzela pet (mešanih) finančnih holdingov, ki so že bili del pomembnih bančnih skupin ali naj bi bili vključeni vanje. Od vseh odobritev in izvzetij so se tri nanašala na (mešane) finančne holdinge, ki so bili na novo ustanovljeni v pomembni nadzorovani skupini. Druge odobritve in izvzetja so bila povezana z zamudami pri prenosu člena 21a CRD V v nacionalno zakonodajo (tj. po 29. decembru 2020), zaradi česar so bila obvestila že obstoječih (mešanih) finančnih holdingov zapoznela. Po močnem povečanju števila postopkov v letih 2021 in 2022 po prenosu direktive CRD V se je število postopkov v letu 2023 stabiliziralo. Izvedene so bile tudi številne reorganizacije v nadzorovanih skupinah, s katerimi so se (mešani) finančni holdingi izločili iz strukture skupine.

2.2 Postopki ocenjevanja sposobnosti in primernosti

Leta 2023 je bilo ECB priglašenih skupaj 2.573 individualnih postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti^[46] v zvezi s pomembnimi institucijami (tabela 3).

V letu 2023 se je 62% vseh postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti nanašalo na člane upravljalnega organa v nadzorni funkciji, 28% pa na člane upravljalnega organa v vodstveni funkciji. Preostali individualni postopki so se nanašali na nosilce ključnih funkcij (8%), vodje podružnic v tretjih državah (1,5%) in dodatne neizvršne direktorske funkcije (0,5%).

Povprečni čas za izvedbo ocenjevanja sposobnosti in primernosti ter za sprejetje odločitve ECB je bil 109 dni, kar je manj od najdaljšega obdobja štirih mesecev, določenega v odstavku 179 Skupnih smernic ESMA in EBA o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij.

2.2.1 Dogajanja v zvezi s postopki ocenjevanja sposobnosti in primernosti

ECB je odločitve o sposobnosti in primernosti sprejemala učinkoviteje, saj je poenostavila postopke ter pripravila in posodobila vodnike in predloge, kot je navedeno v drugem poročilu Evropske komisije o enotnem mehanizmu nadzora.^[47] Komisija je ugotovila tudi, da je bil dosežen precejšen napredek pri krepitvi sodelovanja s pristojnimi nacionalnimi organi na področju ocenjevanja sposobnosti in primernosti. ECB je s sektorjem komunicirala tudi na skupnem seminarju z Evropskim univerzitetnim inštitutom v Firencah o raznolikih in učinkovitih upravah in odborih v spreminjajočem se in konkurenčnem okolju.

Kar zadeva zagotavljanje raznolikih upravnih odborov, je ECB leta 2023 merilo sposobnosti in primernosti, ki se nanaša na kolektivno primernost, uporabila za spodbujanje raznolikosti glede znanj, spretnosti in izkušenj, spola, starosti in geografskega izvora v upravnih odborih bank. Odločila se je tudi, da bo za leto 2024 povečala svoja pričakovanja glede kolektivne primernosti, s posebnim poudarkom na strokovnem znanju na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter varnostnih tveganj v upravljalnem organu v nadzorni funkciji.

Na podlagi ocene primernosti se lahko naložijo dodatne določbe, kadar je treba na podlagi petih meril sposobnosti in primernosti ublažiti nekatere pomisleke glede kandidata. Politika o dodatnih določbah je bila leta 2022 revidirana, tako da so bile oblikovane bolj specifične zahteve in določeni natančnejši roki. Od takrat so dodatne določbe v odločitvah natančnejše, delež odločitev, ki vsebujejo dodatno določbo, pa se je zmanjšal z 32% vseh odločitev v letu 2022 na 9,5% v letu 2023. Pri ocenjevanju sposobnosti in primernosti so se v letu 2023 najpogosteje pojavili pomisleki glede časovne razpoložljivosti, izkušenj in nasprotja interesov. Na podlagi tega je bilo uvedenih 47 pogojev, 179 obveznosti in 21 priporočil, v primerjavi z 58, 225 oziroma 95 v letu 2022.

Če glede primernosti kandidata obstajajo pomembni pomisleki, lahko ECB presodi, da je treba opraviti bolj poglobljeno oceno, in na koncu sporoči, da namerava sprejeti negativno odločitev. Banke nato vlogo med nadzorniškim dialogom običajno umaknejo. Leta 2023 se je to zgodilo v desetih primerih.

ECB je izvedla 19 ponovnih ocen članov upravljalnih organov bank, predvsem zaradi pomislekov glede ugleda (14 primerov).

ECB je leta 2023 še naprej razvijala in spodbujala orodja IT za obdelavo postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti (glej razdelek 5.9.2).

2.3 Prijava kršitev, uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

2.3.1 Uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

Po uredbi o EMN in okvirni uredbi o EMN je razdelitev pooblastil za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi odvisna od narave domnevne kršitve, osebe, odgovorne zanjo, ter ukrepa, ki ga je treba sprejeti. Kazni, ki jih ECB naloži v okviru svojih nadzorniških nalog, in kazni, ki jih na zahtevo ECB naložijo pristojni nacionalni organi, se objavijo na spletni strani ECB o nadzorniških sankcijah.

Namen sankcij je kaznovati kršitve in od kršitev odvračati ne le zadevni nadzorovani subjekt, ampak tudi bančni sektor kot celoto. Namen izvršilnih ukrepov, kot so periodične denarne kazni, je prisiliti nadzorovane subjekte, da izpolnijo bonitetne zahteve, določene v nadzorniških odločitvah ali uredbah.

ECB je v letu 2023 vodila 14 postopkov za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij. Od tega je bilo 13 postopkov za nalaganje sankcij, v katerih je bilo sprejetih devet sklepov ECB^[48], eden pa je bil postopek za uveljavljanje pravil, v katerem je bil sprejet en sklep ECB (tabela 4).

Poleg tega je v letu 2023 izdala 18 zavezujočih nadzorniških odločitev, ki predvidevajo obračunavanje periodičnih denarnih kazni za vsak dan kršitve, če zadevne banke bonitetnih zahtev glede okrepitve postopka ugotavljanja podnebnih in okoljskih tveganj ne bi izpolnile v rokih, ki so določeni v teh odločitvah in segajo od konca leta 2023 do konca leta 2024 (glej razdelek 1.2.4). Postopki v zvezi z dodatnimi osnutki odločitev, ki predvidevajo obračunavanje periodičnih denarnih kazni, so ob koncu leta 2023 še vedno potekali.

Od 13 postopkov za nalaganje sankcij, vodenih v letu 2023, se jih je pet nanašalo na sum kršitve neposredno veljavne zakonodaje EU (vključno s sklepi in uredbami ECB) s strani petih pomembnih institucij. Trije od teh postopkov so bili leta 2023 zaključeni s tremi sklepi ECB o naložitvi kazni v skupni višini 17.925,000 EUR trem nadzorovanim subjektom zaradi kršitev kapitalskih zahtev in napačnega poročanja o kapitalskih zahtevah za tržno oziroma kreditno tveganje. Dva postopka sta bila ob koncu leta 2023 še vedno v teku.

Preostalih osem postopkov za nalaganje sankcij, vodenih v letu 2023, se je nanašalo na sum kršitve zahtev glede sposobnosti in primernosti, prejemkov, upravljanja in kvalificiranih deležev, določenih v nacionalni zakonodaji, s katero se izvaja direktiva o kapitalskih zahtevah. Postopki so zadevali pet pomembnih institucij in eno manj pomembno institucijo, zaključeni pa so bili s šestimi zahtevami ECB za začetek postopka, naslovljenimi na pristojne nacionalne organe.

Postopek za uveljavljanje pravil, voden v letu 2023, se je nanašal na morebitno naložitev periodičnih denarnih kazni pomembni instituciji, da bi se jo prisililo k izpolnjevanju bonitetnih zahtev glede obrestnega tveganja v bančni knjigi, naloženih s sklepom ECB. Glede na sprejete ukrepe in dokumentacijo, ki jo je institucija predložila v fazi zaslišanja med omenjenim postopkom za uveljavljanje pravil, je ECB sklenila, da periodične denarne kazni niso potrebne, saj je k doseganju želenega izida že prispeval začetek postopka.

V grafu 9 je prikazana celotna razčlenitev sumov kršitev, zaradi katerih je ECB v letu 2023 vodila postopke za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij, po področjih.

Graf 9

Sumi kršitev, ki so predmet postopkov za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij v letu 2023

Dva pristojna nacionalna organa sta na podlagi prejšnjih zahtev ECB in po ocenjevanju, ki sta ga opravila v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, v letu 2023 naložila dve denarni kazni v skupni višini 60.000 EUR.

Podrobne informacije, vključno z obsežnimi statističnimi podatki o dejavnostih na področju nalaganja sankcij, ki so jih leta 2023 v zvezi s kršitvami bonitetnih zahtev izvedli ECB in pristojni nacionalni organi, bodo predstavljene v letnem poročilu o dejavnostih na področju nalaganja sankcij v EMN v letu 2023 (Annual Report on Sanctioning Activities in the SSM in 2023). Poročilo bo v drugem četrtletju 2024 objavljeno na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

2.3.2 Prijava kršitev

V skladu s členom 23 uredbe o EMN je ECB dolžna zagotoviti, da se vzpostavijo učinkoviti mehanizmi, po katerih lahko kdor koli prijavi kršitev relevantne zakonodaje EU (ta proces navadno imenujemo »žvižgaštvo«). Skladno s tem ECB upravlja spletno platformo za žvižgače.

ECB zagotavlja popolno zaupnost prijav kršitev, prejetih prek te spletne platforme ali drugih kanalov (npr. po elektronski ali navadni pošti), in pri izvajanju nadzorniških nalog upošteva vse razpoložljive informacije.

ECB je leta 2023 v okviru mehanizma za prijavo kršitev prejela 355 prijav, kar je 74% več kot leto prej. Od tega se je 117 prijav nanašalo na domnevno kršitev zakonodaje EU, med njimi jih je bilo 106 s področja nadzorniških nalog ECB, 11 prijav pa je bilo povezanih z nadzorniškimi nalogami pristojnih nacionalnih organov. Preostale prijave so se večinoma nanašale na domnevne kršitve nebonitetnih zahtev (npr. varstvo potrošnikov), zato so bile zunaj področja uporabe mehanizma za prijavo kršitev.

Na področju nadzorniških nalog ECB je bilo največ prijavljenih domnevnih kršitev povezanih z vprašanji upravljanja (87%) ter izračunom kapitala in kapitalskih zahtev (9%). Vprašanja glede upravljanja so se nanašala predvsem na upravljanje tveganj in notranje kontrole, zahteve glede sposobnosti in primernosti, organizacijsko strukturo in funkcije upravljalnega organa. Celotna razčlenitev je prikazana v grafu 10.

Graf 10

Domnevne kršitve, prijavljene v mehanizmu za prijavo kršitev

(v odstotkih)

Z informacijami, sporočenimi prek mehanizma za prijavo kršitev, so bile seznanjene zadevne skupne nadzorniške skupine, ki so se odločile za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Glavni preiskovalni ukrepi, ki so bili sprejeti leta 2023 v zvezi s prijavami kršitev zadevne zakonodaje EU, prejetimi med letom ali prej, so bili naslednji:

• notranja ocena na podlagi obstoječe dokumentacije (48%);
• zahteva, da nadzorovani subjekt predloži dokumente ali pojasnila (42%);
• zahteva za notranjo revizijo ali inšpekcijski pregled na kraju samem (10%).

3 Pomoč pri kriznem upravljanju

3.1 Primeri kriz v letu 2023

Bančni pretresi spomladi 2023, ki so se začeli v ameriškem bančnem sektorju in se končali s prevzemom Credit Suisse, so bili največji sistemski stres v bančnem sektorju po veliki finančni krizi. Vendar se je bančni sektor v evropski bančni uniji izkazal za odpornega, z visoko ravnjo kapitala in likvidnosti. Zato leta 2023 za nobeno pomembno institucijo ni bilo ocenjeno, da propada ali bo verjetno propadla v skladu s členom 18(1)(a) in členom 18(4) uredbe o enotnem mehanizmu reševanja.^[49]

3.2 Sodelovanje z Enotnim odborom za reševanje

Leta 2023 sta ECB in Enotni odbor za reševanje še naprej tesno sodelovala na vseh ravneh. Predsednica in predsednik ter višje in srednje vodstvo so si redno izmenjavali stališča. Poleg tega sta predsednik Nadzornega odbora ECB in predsednik Enotnega odbora za reševanje skupaj obiskala več pristojnih nacionalnih organov.

ECB in Enotni odbor za reševanje sta po bančnih pretresih spomladi 2023 okrepila sodelovanje.^[50] Nadaljevala sta razpravo o pridobljenih spoznanjih in izvajala nadaljnje delo.

ECB in Enotni odbor za reševanje sta še naprej tesno sodelovala pri temah skupnega interesa. Oktobra 2023 sta skupaj organizirala seminar na visoki ravni o predlaganih spremembah okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge z vidika nadzora in reševanja.

Poleg tega je ECB posodobila svoje interne operativne smernice v podporo celovitemu izvajanju dvostranskega memoranduma o soglasju, ki je bil pregledan leta 2022. ECB je tako kot v prejšnjih letih sodelovala v krizni simulaciji, ki jo je izvedel Enotni odbor za reševanje, in v tristranski simulaciji na ravni najvišjih predstavnikov, v kateri so sodelovali organi za reševanje, nadzorni organi, centralne banke in finančna ministrstva ZDA, Združenega kraljestva in bančne unije.

ECB in Enotni odbor za reševanje sta si še naprej skupaj prizadevala za merjenje likvidnosti in poročanje o likvidnosti. V zvezi s tem je bila skupna delovna skupina pooblaščena za izvajanje skupnih letnih pregledov likvidnosti, namenjenih preverjanju pripravljenosti bank na krize. Delovna skupina je oktobra 2023 uspešno zaključila prvi pregled, ki je zajemal 204 banke.

Poleg tega je bilo redno sodelovanje med skupnimi nadzorniškimi skupinami ECB in notranjimi skupinami za reševanje v okviru Enotnega odbora za reševanje še naprej ključen del sodelovanja med organizacijama. Sodelovanje je bilo zlasti tesno v zvezi z bankami, vključenimi v okvir ECB za krizno upravljanje.

ECB se je v skladu z zakonskim okvirom posvetovala z Enotnim odborom za reševanje glede načrtov sanacije, ki so mu jih predložile pomembne institucije.

Enotni odbor za reševanje se je z ECB posvetoval tudi o osnutkih načrtov za reševanje in izračunu predlaganih vnaprejšnjih prispevkov pomembnih institucij v enotni sklad za reševanje v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu reševanja.

3.3 Krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah

Za krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah je potrebno tesno sodelovanje med pristojnim nacionalnim organom in ECB. Čeprav so za nadzor v zvezi s kriznim upravljanjem manj pomembnih institucij odgovorni pristojni nacionalni organi, sta tesnejše sodelovanje in izmenjava informacij potrebna, kadar se manj pomembna institucija približa točki nerentabilnosti, saj je ECB odgovorna za odvzem dovoljenj.

V zgodnjih fazah krize, ki jo sproži poslabšanje finančnega položaja manj pomembne institucije, zadevni pristojni nacionalni organ o tem uradno obvesti ECB. V letu 2023 je ECB prejela 13 takšnih obvestil pristojnih nacionalnih organov.

Po predložitvi obvestila o poslabšanju finančnega položaja se običajno ustanovijo kontaktne skupine za krizno upravljanje. Te skupine, sestavljene iz predstavnikov ECB in ustreznih pristojnih nacionalnih organov, so leta 2023 enako kot v prejšnjih letih skrbele za pozorno spremljanje kriz ter pravočasno in usklajeno sprejemanje nadzorniških ukrepov in odločitev. Med letom je delovalo 17 kontaktnih skupin za krizno upravljanje. Odvzetih je bilo deset dovoljenj za opravljanje bančnih storitev, tri pa so prenehala, tj. zadevne manj pomembne institucije so se proaktivno odpovedale dovoljenju za opravljanje bančnih storitev. Razlogi za odvzem dovoljenja so lahko nevzdržni poslovni modeli, slaba ali negativna dobičkonosnost ali pomanjkljivosti pri upravljanju in nadzoru tveganj.

Leta 2023 so ECB in pristojni nacionalni organi skupaj revidirali okvir sodelovanja za krizno upravljanje manj pomembnih institucij, pri čemer so izhajali iz svojih izkušenj z upravljanjem kriznih primerov manj pomembnih institucij od začetka izvajanja evropskega bančnega nadzora. Projekt, katerega cilj je bil izboljšati okvir in ga narediti učinkovitejšega, je del širših prizadevanj več evropskih institucij za pregled praks kriznega upravljanja finančnih institucij v težavah.

4 Medinstitucionalno sodelovanje

4.1 Evropsko in mednarodno sodelovanje

4.1.1 Sodelovanje z drugimi nadzornimi organi EU in organi držav zunaj EU

Memorandumi o soglasju, sklenjeni med ECB in drugimi nadzornimi organi, so objavljeni na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

4.1.1.1 ECB in kolegiji nadzornikov

Za pomembne bančne skupine, ki poslujejo zunaj bančne unije, ECB sodeluje v kolegijih nadzornikov. To ji omogoča, da oblikuje usklajene nadzorniške pristope in odločitve ter poskrbi za skupne delovne programe z drugimi nadzornimi organi, vključenimi v nadzor iste čezmejne bančne skupine. ECB organizira kolegije, kadar je kot domači nadzornik ona tisti organ, ki je odgovoren za nadzor bančne skupine na konsolidirani podlagi. Če je ECB gostujoči nadzornik in nadzira posamezne subjekte v bančni skupini, sodeluje v kolegijih nadzornikov na povabilo. V letu 2023 je bil kolegij nadzornikov vzpostavljen za 47 bank pod neposrednim nadzorom ECB.

4.1.1.2 Krepitev sodelovanja z nacionalnimi organi za tržno ravnanje in organi EU, ki ne sodelujejo v EMN

Pomembne bančne skupine poslujejo na trgih finančnih instrumentov, zato ECB sodeluje z nacionalnimi organi za nadzor trga v EU v skladu z zakonodajo Unije.

ECB je še naprej krepila izmenjavo informacij in sodelovanje z nacionalnimi nadzornimi organi v državah članicah EU, ki ne sodelujejo v EMN, v zvezi s poslovanjem pomembnih bančnih skupin v teh državah.

4.1.1.3 Sodelovanje z drugimi sektorskimi nadzorniki v EU in bonitetnimi nadzorniki v državah zunaj EU

V skladu z direktivo o finančnih konglomeratih^[51] mora ECB sodelovati z ustreznimi pristojnimi organi za dopolnilni nadzor finančnih konglomeratov. Pri skupinah, na čelu katerih so institucije, za katere je ECB konsolidacijski nadzornik, je za vzpostavitev zadevnih sporazumov o sodelovanju odgovorna ECB. Leta 2023 je bila ECB organ koordinator za 29 finančnih konglomeratov.^[52]

Medfunkcijska ekipa, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz ECB in pristojnih nacionalnih organov, zagotavlja enoten pristop k nadzoru finančnih konglomeratov v celotnem EMN.

V letu 2023 je ECB okrepila tudi izmenjavo informacij o uporabi nadzorne tehnologije z bonitetnimi nadzorniki zunaj EU. To je vključevalo sodelovanje z ameriško centralno banko, britansko centralno banko in britanskim regulativnim organom Financial Conduct Authority pri razvoju aplikacije strojnega učenja, ki bi nadzornikom pomagala pri prepoznavanju specifičnih IT-tveganj in kibernetskih tveganj s pomočjo obdelave v naravnem jeziku. Strokovnjaki iz omenjenih štirih institucij trenutno sodelujejo v okviru specializirane interdisciplinarne in večfunkcijske ekipe (»tiger team«), da bi do septembra 2024 opravili potrditev koncepta.

4.1.1.4 Programi MDS za ocenjevanje finančnega sektorja

Programi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za ocenjevanje finančnega sektorja (IMF Financial Sector Assessment Programmes, FSAP) so celoviti in poglobljeni pregledi finančnega sektorja posamezne države.

V okviru ocene FSAP za euroobmočje, ki jo je MDS izvedel leta 2018, je bila pregledana arhitektura bančnega nadzora in reševanja v euroobmočju. ECB je večino priporočil MDS vključila v svoje nadzorniške prakse, hkrati pa sta sozakonodajalca EU obravnavala priporočila, zaradi katerih so potrebne spremembe zakonodaje EU. Naslednja ocena FSAP za euroobmočje je predvidena za leto 2024 in naj bi vključevala poglobljeno oceno nadzora pomembnih institucij.

MDS je v letu 2023 zaključil nacionalno oceno FSAP za Belgijo, nadaljeval delo v zvezi z oceno za Nizozemsko ter začel izvajati ocene za Luksemburg, Slovaško in Španijo. Z nacionalnimi ocenami FSAP se ocenijo nebančne teme, kot so domači zavarovalniški in makrobonitetni okviri. Vsebujejo celostno oceno zadev, povezanih z bančništvom, zlasti tistih, za katere so odgovorni nacionalni organi, ki nadzorujejo manj pomembne institucije, ali vidikov, povezanih s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, ob upoštevanju, da je za dokončanje bančne unije treba narediti še več.

Sodelovanje ECB v nacionalnih posvetovanjih MDS po členu IV za države, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, se v skladu z njenimi odgovornostmi na teh področjih nanaša na mikro- in makrobonitetna vprašanja.

4.2 Sodelovanje pri oblikovanju evropskega in mednarodnega regulativnega okvira

4.2.1 Prispevek k delu Odbora za finančno stabilnost

V letu 2023 je bil Odbor za finančno stabilnost ob vztrajni inflaciji, višjih obrestnih merah in zaostrovanju pogojev financiranja osredotočen na odpravljanje obstoječih ranljivosti v finančnem sistemu in povečanje odpornosti finančnega sistema s strukturnimi spremembami. S temi dejavnostmi so se podpirale prednostne naloge predsedstva skupine G20 v finančnem sektorju.

Bančni nadzor v ECB je kot član Odbora za finančno stabilnost sodeloval na različnih delovnih področjih. Ta so bila naslednja: (i) dokončanje priporočil o dejavnostih v zvezi s kriptosredstvi in trgih kriptosredstev, (ii) delo v zvezi s podnebnim načrtom, kot je doseganje doslednih finančnih razkritij, povezanih s podnebjem, (iii) dokončno oblikovanje nabora orodij za upravljanje tveganja tretjih oseb, (iv) končno poročilo o priporočilih za doseganje večje konvergence pri poročanju o kibernetskih incidentih, (v) načrtovanje reševanja in pripravljenost na krize, vključno z odpravljanjem ovir za čezmejno financiranje pri reševanju in razpravo o operacionalizaciji instrumentov za reševanje, ter (vi) pregled izkušenj (med drugim za mednarodni okvir za reševanje), pridobljenih med bančnimi pretresi spomladi 2023.

Bančni nadzor v ECB je sodeloval na plenarnih zasedanjih Odbora za finančno stabilnost, sejah njegovega stalnega odbora za izvajanje standardov ter stalnega odbora za nadzorniško in regulativno sodelovanje. ECB je junija 2023 na kraju samem gostila sejo stalnega odbora za nadzorniško in regulativno sodelovanje, julija 2023 pa plenarno zasedanje Odbora za finančno stabilnost. Prispevala je tudi k delu usmerjevalne skupine za reševanje bank, regionalne posvetovalne skupine za Evropo in okrogle mize o zunanji reviziji.

Poleg sodelovanja pri omenjenih temah bo bančni nadzor v ECB leta 2024 z Odborom za finančno stabilnost sodeloval tudi pri delu na področju politike načrtovanja prehoda, pri nadaljnjem ukrepanju po bančnih pretresih spomladi 2023, v zvezi s pripravljenostjo na kritje in pri izvajanju dobrih praks nadomestil.

4.2.2 Prispevek k baselskemu procesu in revidiranim temeljnim baselskim načelom za učinkovit bančni nadzor

ECB je tudi v letu 2023 pomembno prispevala k delu Baselskega odbora za bančni nadzor. Dejavno je sodelovala na več delovnih področjih in zagotavljala strokovno znanje za različne skupine odbora ter sodelovala s člani odbora v EU in po svetu.

Eden ključnih mejnikov je bilo poročilo o bančnih pretresih v letu 2023, ki je predstavljalo pregled regulativnih in nadzorniških spoznanj, pridobljenih med bančnimi pretresi spomladi 2023. V poročilu je poudarjeno, da so izjemno pomembne dobre prakse upravljanja tveganj in ureditve notranjega upravljanja v bankah, da je za zagotavljanje varnosti in trdnosti bank potreben strog in učinkovit nadzor ter da so pri varovanju finančne stabilnosti ključni preudarni in zanesljivi regulativni standardi.

Še en ključni mejnik je bil začetek javnega posvetovanja o reviziji temeljnih načel za učinkovit bančni nadzor. Spremembe, predlagane v posvetovalnem dokumentu, vključujejo izrecno priznanje nadnacionalnih nadzornih okvirov, kot so enotni mehanizem nadzora, vpliva podnebnih finančnih tveganj in digitalizacije financ ter pomena ocenjevanja vzdržnosti poslovnih modelov in operativne odpornosti bank.

Med drugimi ključnimi dosežki je bil začetek javnih posvetovanj o naslednjih temah: (i) okvir za razkrivanje v okviru tretjega stebra za podnebna finančna tveganja (glej okvir 7), (ii) razkritja izpostavljenosti bank do kriptosredstev, pri čemer sta predlagana standardizirana tabela in sklop predlog za izpostavljenosti in posle bank v zvezi s kriptosredstvi, (iii) spremembe standarda za izpostavljenosti bank do kriptosredstev, objavljenega decembra 2022, in (iv) predlagane prilagoditve standarda za obrestno tveganje v bančni knjigi.

ECB je še naprej sopredsedovala delovni skupini Baselskega odbora za bančni nadzor za podnebna finančna tveganja ter skupini Baselskega odbora za politiko in standarde. Junija 2023 je v Frankfurtu na Majni gostila sestanek skupine za nadzorniško sodelovanje.

4.2.3 Prispevek k delu Evropskega bančnega organa

V letu 2023 je bančni nadzor v ECB še naprej tesno sodeloval z Evropskim bančnim organom (EBA), da bi skrbel za enotno izvajanje nadzora v celotnem evropskem bančnem sektorju ter prispeval k večji varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema.

Skupni projekti so vključevali stresni test na ravni EU leta 2023, s katerim so nadzorniki ocenili odpornost evropskega bančnega sektorja. ECB je sodelovala tudi z organom EBA pri izvedbi enkratne analize scenarijev podnebnih tveganj v okviru svežnja »Pripravljeni na 55«, katere cilj je bil oceniti odpornost finančnega sektorja skladno s svežnjem EU »Pripravljeni na 55«. ECB in EBA sta skupaj z Enotnim odborom za reševanje objavila skupno izjavo po odpisu dodatnih obveznic banke Credit Suisse prvega reda. To je pripomoglo k pojasnitvi okvira EU za reševanje in pomiritvi evropskih trgov z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala.

ECB je sodelovala tudi pri regulativnem delu organa EBA, pri čemer je prispevala k več projektom in jih podpirala, vključno z načrtom razvoja politike organa EBA za uredbo o trgih kriptosredstev in dokončanjem Smernic organa EBA o splošni sposobnosti za sanacijo pri načrtovanju sanacije, katerih namen je izboljšati uporabnost načrtov sanacije in povečati učinkovitost pripravljenosti na krize. Poleg tega je kot članica pododbora skupnega odbora evropskih nadzornih organov za digitalno operativno odpornost prispevala k določitvi pooblastil v okviru politike na podlagi akta o digitalni operativni odpornosti. ECB je prispevala tudi k poročilu EBA o spremljanju okvira Basel III, v katerem so analizirane posledice prilagoditev, specifičnih za EU, kar je ključni del dokončanja Basla III.

Kar zadeva postopek »upoštevaj ali pojasni«, ki ga uporablja EBA, je bančni nadzor v ECB leta 2023 obvestil organ EBA o svojem upoštevanju ene smernice, kot je dokumentirano na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Bančni nadzor v ECB upošteva vse relevantne smernice, ki jih izda organ EBA ali Skupni odbor evropskih nadzornih organov (Joint Committee of the European Supervisory Authorities).

ECB skupaj z organom EBA in drugimi deležniki ustanavlja skupni odbor za poročanje bank, ki ga bodo sestavljali predstavniki evropskih in nacionalnih organov, ter kontaktno skupino za poročanje, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki iz bančnega sektorja. Prvo zasedanje skupnega odbora za poročanje bank bo predvidoma v letu 2024. Delo v zvezi s pripravo sektorskega podatkovnega slovarja v skladu s strategijo nadzorniških podatkov Evropske komisije, v zvezi s povečanjem podrobnosti v nadzorniškem poročanju ter v zvezi z nadaljnjo integracijo statističnega in nadzorniškega poročanja že poteka.

5 Organizacijska struktura bančnega nadzora v ECB

5.1 Izpolnjevanje obveznosti na področju demokratične odgovornosti

To letno poročilo je ena glavnih oblik izpolnjevanja demokratične odgovornosti bančnega nadzora v ECB do Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije (Sveta EU), kot je predpisana z uredbo o EMN. Uredba določa, da morajo za nadzorniške naloge ECB veljati ustrezne zahteve glede preglednosti in demokratične odgovornosti. Za ECB je zelo pomembno, da vzdržuje in celovito uporablja okvir demokratične odgovornosti, ki je natančno opredeljen v medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom in ECB ter v memorandumu o soglasju med Svetom EU in ECB.

V letu 2023 je predsednik Nadzornega odbora štirikrat nastopil pred Odborom Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve – na treh rednih javnih obravnavah in eni priložnostni izmenjavi mnenj. Predsednik je na javni obravnavi 21. marca 2023 predstavil Letno poročilo ECB o nadzornih dejavnostih v letu 2022. Istega dne je s predsednikom Evropskega bančnega organa sodeloval pri priložnostni izmenjavi mnenj o propadu banke Silicon Valley Bank in njegovih posledicah za finančno stabilnost v Evropi. Drugi dve redni javni obravnavi sta bili 28. junija in 7. novembra 2023. Razprave so bile osredotočene na tveganja, ki izhajajo iz makroekonomskih obetov, zlasti vpliv dviga obrestnih mer na bančni sektor in imetnike vlog, spoznanja, pridobljena v spomladanskih pretresih na trgu, ter gibanja nedonosnih posojil. Obravnavana so bila tudi nastajajoča tveganja, ki izhajajo iz sektorja kriptosredstev in nefinančnih bančnih institucij, ter zakonodajni dokumenti za krepitev bančne unije, kot sta bančni sveženj ter pregled okvira za krizno upravljanje bank in jamstva za vloge.

Leta 2023 je predsednik Nadzornega odbora odgovoril na dve pisni vprašanji poslancev Evropskega parlamenta o zadevah, povezanih z bančnim nadzorom, in na eno pisno vprašanje poslanca nacionalnega parlamenta v skladu z zahtevami ECB glede poročanja nacionalnim parlamentom. Vsi odgovori poslancem so bili objavljeni na spletnem mestu. Obravnavali so dejavnosti nadzorovanih institucij v Rusiji, nadzorniško delo v zvezi z izpostavljenostjo bank ranljivim sektorjem in zakonodajne pobude za spodbujanje sekundarnega trga za nedonosna posojila.

Poleg tega je ECB Evropskemu parlamentu v skladu z medinstitucionalnim sporazumom predložila zapisnike sej Nadzornega odbora in povzetke seminarjev Nadzornega odbora.

Prav tako je bančni nadzor v ECB za nadaljnje spodbujanje dialoga med Evropskim parlamentom in ECB odgovoril na pripombe in predloge, ki jih je Evropski parlament podal v svoji resoluciji o bančni uniji – letnem poročilu za leto 2022. ECB je v odgovoru^[55] izrazila mnenje o dogajanjih v bančnem sektorju, podnebnih in okoljskih tveganjih ter zakonodajnih dokumentih, ki se nanašajo na bančni sektor.

Kar zadeva sodelovanje s Svetom EU, se je predsednik Nadzornega odbora v letu 2023 udeležil dveh izmenjav mnenj z Euroskupino, in sicer 15. maja in 8. novembra. ECB je pred vsako od teh razprav objavila pregled svojih ustreznih nadzorniških dejavnosti^[56]. Med glavnimi obravnavanimi temami so bili stanje evropskega bančnega sistema v trenutnem makroekonomskem in geopolitičnem okolju, prednostne naloge nadzora ter regulativna in institucionalna vprašanja.

5.1.1 Pregled EMN, ki ga je opravila Evropska komisija, in posebno poročilo Evropskega računskega sodišča o nadzoru EU nad kreditnim tveganjem bank

Evropska komisija je 18. aprila 2023 objavila poročilo o svojem drugem pregledu EMN. Ugotovila je, da EMN na splošno deluje dobro ter da je postal zrel in uveljavljen nadzorni organ, ki dosega cilje, določene ob ustanovitvi. Prispeva k temu, da so banke dobro pripravljene in kapitalizirane za gospodarske in finančne krize. Zagotavlja tudi kakovosten in proaktiven bančni nadzor, pri čemer se hitro prilagaja izzivom v zvezi z nadzorom, kot se je pokazalo med krizo zaradi covida-19.

Evropsko računsko sodišče je 12. maja 2023 objavilo posebno poročilo o nadzoru EU nad kreditnim tveganjem bank. V poročilu je bilo ugotovljeno, da imajo nadzorniške ocene kreditnega tveganja bank, ki jih izvaja ECB, nekatere pomanjkljivosti, vendar so na splošno dobre. Pripombe ECB v zvezi z ugotovitvami so v prilogi k poročilu. ECB pozdravlja izid revizije Evropskega računskega sodišča in njegova priporočila, ki bodo prispevala k nadaljnjemu izboljšanju procesov. ECB bo tudi v prihodnje uporabljala najvišje standarde bančnega nadzora in še naprej izboljševala svoje nadzorniške prakse.

Evropsko računsko sodišče je zaključilo tudi nadaljevalno poročilo na podlagi revizije leta 2016 – Posebno poročilo št. 29/2016 »Enotni mehanizem nadzora – dober začetek, a potrebne so nadaljnje izboljšave«. Rezultati so bili objavljeni v prilogi k posebnemu poročilu o nadzoru EU nad kreditnim tveganjem bank.

5.2 Transparentnost in komuniciranje

Predsednik in podpredsednik Nadzornega odbora sta leta 2023 imela 26 govorov, predstavniki ECB v Nadzornem odboru pa 12. Skupaj so imeli 32 razgovorov z mediji ter objavili devet blogov in mnenj. Predsednik je imel tudi tiskovni konferenci o rezultatih procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leti 2022 in 2023. Bančni nadzor v ECB je objavil štiri epizode podkastov ter 28 sporočil za javnost in drugih objav, kot so pisma poslancem Evropskega parlamenta, napotki bankam in nadzorniška statistika. V četrtletnem glasilu Supervision Newsletter, digitalni publikaciji z 10.000 naročniki, so bile zagotovljene informacije in novice o tekočih nadzorniških projektih ter ugotovitve.

Leta 2023 je bančni nadzor v ECB objavil rezultate stresnih testov in začel štiri javna posvetovanja. Obravnavala so dobre prakse pri ravnanju s kreditnim tveganjem nasprotne stranke in njegovem upravljanju, revidirani Vodnik ECB za notranje modele, Vodnik o učinkovitem agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih ter osnutek Vodnika o poročanju finančnih konglomeratov o pomembnih koncentracijah tveganj in transakcijah znotraj skupine. Bančni nadzor v ECB je v odziv na bančne pretrese v Švici hitro pojasnil pravila za reševanje bank, ki se uporabljajo v EU. Predložil je tudi informacije o več primerih, ko so bile subjektom naložene sankcije, in objavil rezultate zunanjega pregleda procesa SREP (glej razdelek 1.3.1.7). Poleg tega je ECB gostila peti forum ECB o bančnem nadzoru. Da bi okrepila dialog med bančnim nadzorom v ECB in strokovnjaki na trgu, je organizirala dva sestanka kontaktne skupine s tržnimi udeleženci v okviru bančnega nadzora, na katerih se je razprava osredotočala na obete glede tveganj za evropski bančni sektor.

ECB je leta 2023 odgovorila na 1.355 vprašanj javnosti o zadevah s področja bančnega nadzora. Obravnavala je peticijo, v kateri so državljani izrazili zaskrbljenost glede učinkov podnebnih sprememb na evropski finančni sektor, in odgovorila na poizvedbe o stresnem testu za podnebna tveganja. V okviru centra za obiskovalce je organizirala predavanja o bančnem nadzoru za 401 udeleženca ter 9.096 obiskovalcem (8.903 v prostorih centra in 193 virtualno) predstavila ključne naloge ECB in osnove evropskega bančnega nadzora.

5.3 Zaposlovanje v bančnem nadzoru v ECB

5.3.1 Zaposlovanje

Na splošno bančni nadzor v ECB prosta delovna mesta najprej oglašuje interno, razen delovnih mest na začetni ravni, ki se oglašujejo na zunanjem trgu. Leta 2023 je bančni nadzor v ECB prek zunanjih razpisov zaposlil 40 kandidatov na dolgoročnejših delovnih mestih.

Graf 11

Število imenovanj po skupinah zaposlenih v letu 2023

V okviru letnega kroženja med delovnimi mesti je bilo 48 zaposlenih prerazporejenih v novo skupno nadzorniško skupino, da bi se preprečila »nadzorniška polastitev« ter pospešil njihov osebni in poklicni razvoj.

5.3.2 Programi izmenjave osebja

Poleg programa izmenjave osebja v okviru EMN (glej razdelek 5.4) se je bančni nadzor v ECB vključil v Schumanov program, ki zaposlenim iz celotnega Evropskega sistema centralnih bank in evropskega bančnega nadzora omogoča, da v zvezi s skupnimi projekti delajo v različnih institucijah.

Poleg izmenjave med Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter ECB, ki se je začela 1. februarja 2023, je bil objavljen tudi razpis za prijave za sodelovanje v izmenjavah med ECB in Evropsko investicijsko banko, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter Enotnim odborom za reševanje.

5.3.3 Krepitev zmogljivosti

Bančni nadzor v ECB je leta 2023 izvedel oceno organizacijske pripravljenosti in opredelil tri področja, ki jih je treba še izboljšati: IT-tveganje in kibernetsko tveganje, podnebno tveganje in digitalna preobrazba.

Ta analiza vrzeli je bila podlaga za načrt krepitve zmogljivosti EMN za leto 2024. Načrt bo vključeval ukrepe za boljše prepoznavanje nadarjenih kadrov in njihovo usklajevanje z organizacijskimi potrebami, usposabljanjem in drugimi priložnostmi za učenje ter za izboljšanje zaposlovanja novih nadarjenih kadrov. Na tej podlagi je bilo 35 delovnih mest dodeljenih naboru delovnih mest za prilagodljivost EMN za leto 2024 z namenom podpiranja pobud na omenjenih treh področjih.

5.3.4 Raznolikost in vključenost

Bančni nadzor v ECB je zavezan sprejemanju raznolikosti in vključenosti v vseh oblikah. Uravnotežena zastopanost spolov ostaja ključna strateška prednostna naloga. Ženske predstavljajo 43% zaposlenih. Delež žensk med zaposlenimi se med različnimi ravnmi hierarhije rahlo razlikuje. Na ravni analitika se je delež zaposlenih žensk povečal za 2 odstotni točki, na 52%. Na ravni strokovnjaka se je zmanjšal za 4 odstotne točke, na 39%. Na ravni vodje ekipe se je povečal za 2 odstotni točki, na 34%, na vodstveni ravni pa za 1 odstotno točko, na 35%. ECB si bo še naprej prizadevala za uravnoteženo zastopanosti spolov.

Slika 1

Zaposleni v bančnem nadzoru v ECB v številkah

5.4 Vključevanje v EMN

ECB je leta 2023 skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi razvila večdisciplinarni program usposabljanja o EMN, ki se je začel izvajati v začetku leta 2024. V program, ki je nastal v sodelovanju z Evropskim univerzitetnim inštitutom, se lahko vključijo vsi zaposleni v evropskem bančnem nadzoru. Njegov cilj je vzpostaviti skupno raven tehničnih spretnosti in znanja o temeljnih in novih vprašanjih s področja nadzora.

Nove vsebine in funkcije, prilagojene potrebam uporabnikov, so pripomogle k temu, da je skupna platforma za izmenjavo informacij in znanja SSMnet postala učinkovitejši kanal za neposredno komunikacijo v okviru evropskega bančnega nadzora. Sodelujoči iz vseh nacionalnih nadzornih organov in ECB so pripravili zanimive vsebine, s katerimi so bralce med drugim obveščali o notranjih dejavnostih, pomembnih sestankih in rezultatih njihove redne raziskave na ravni celotnega EMN o sodelovanju.

Za okrepitev te skupne nadzorniške kulture je bila leta 2023 pripravljena pomembna pobuda za povezovanje, ki se je začela izvajati v začetku leta 2024. Cilj pobude je, da bi deseto jubilejno leto EMN postalo »leto integracije«, v katerem bi vsi nacionalni nadzorni organi in ECB zaposlenim ponudili več priložnosti za medsebojno povezovanje.

V okviru programa izmenjave osebja v EMN so bile leta 2023 organizirane izmenjave osebja z uveljavljenimi (Autorité de contrôle prudentiel et de résolution in Banco de España) in novimi (Banca d’Italia in De Nederlandsche Bank) partnerskimi institucijami. Te strokovne izmenjave osebja ECB in nacionalnih nadzornih organov so ključnega pomena za spodbujanje povezane poklicne poti v evropskem bančnem nadzoru. V izmenjavah je sodelovalo 15 parov zaposlenih.

Potekalo je tudi tesnejše sodelovanje glede ključnih vprašanj s področja nadzora. Več kot 50 zaposlenih v nadzoru iz nacionalnih nadzornih organov je bilo uspešno vključenih v strokovne skupine za hibridno sodelovanje. Skupnost na kraju samem je v okviru pilotne sheme vzpostavila dva kompetenčna centra za posebna področja tveganj, da bi dodatno okrepila sodelovanje in izmenjavo strokovnega znanja med inšpektorji. Poleg tega so bile za nadaljnjo krepitev sodelovanja opredeljene najboljše prakse za izmenjavo znanja in delovanje mrež EMN.

Ker je tesnejše sodelovanje povezano s celovitim načrtovanjem, je bil uveden okvir dovoljene ravni tveganja, ki podpira nadzorniško ocenjevanje in olajšuje prenos strateških prednostnih nalog v načrtovanje nadzora (glej razdelek 1.3.1).

5.5 Digitalna agenda EMN

Ker postaja bančni sektor vse bolj zapleten, nadzorniški viri pa vse bolj omejeni, se je evropski bančni nadzor usmeril v digitalizacijo, da bo lahko sledil spremembam v bančnem okolju in obravnaval nastajajoča nadzorna tveganja. V ta namen je evropski bančni nadzor leta 2020 digitalno agendo opredelil kot prednostno nalogo in od takrat vlaga v nabor nadzorniških tehnologij.

Zdaj deluje približno 14 orodij nadzorniške tehnologije, ki učinkovito izpolnjujejo različne potrebe nadzornikov. Na primer, Navi, platforma za mrežno analitiko in napredne vizualizacije, na podlagi povezanih podatkov ustvarja ključne informacije, denimo o lastniških strukturah pomembnih institucij. Agora pa zagotavlja centraliziran dostop do vseh bonitetnih podatkov, ki se uporabljajo pri evropskem bančnem nadzoru.

Leta 2022 je bilo uvedenih več orodij, leta 2023 pa je bilo veliko truda vloženega v boljše povezovanje in vključevanje teh orodij v IT-okolje, nadgradnjo naborov nadzorniških tehnologij, spodbujanje nadzornih organov k uvajanju teh tehnologij in raziskovanje nastajajočih tehnologij. Začetne naložbe v tehnologijo so pripomogle tudi k razvoju vrhunske infrastrukture za širitev uporabe umetne inteligence. Viden primer je Virtual Lab (virtualni laboratorij), ki je najsodobnejša platforma v oblaku. Ta platforma ni le okrepila sodelovanja in digitalnih izmenjav, temveč je uporabnikom omogočila tudi raziskovanje pionirskih tehnologij, kot so aplikacije generativne umetne inteligence. To je vključevalo poizvedovanje po nadzorniških podatkih v naravnem jeziku in testiranje funkcionalnosti klepetalnega bota za nadzorne predpise in metodologije.

Poleg tega se je prvi strateški cikel digitalne agende EMN zaključil leta 2023 s popolno izvedbo načrta digitalizacije EMN. V pripravi je nova digitalna strategija EMN za obdobje 2024–2028. Eden od glavnih ciljev nove strategije je vzpostavitev enotnega nadzornega orodja, ki bo združevalo podatke, novice, aplikacije in sisteme IT, po katerih je največ povpraševanja.

Evropski bančni nadzor je začel izvajati operativni model za svojo digitalno agendo v stabilnem stanju, kar zajema krepitev internih ekip in zmanjšanje odvisnosti od zunanjih svetovalcev pri razvoju ter vzdrževanju aplikacij in platform nadzorniške tehnologije. V zvezi s tem je sprožil pobudo za središče nadzorniških tehnologij, v katerem bodo nekateri pristojni nacionalni organi razvijali rešitve nadzorniških tehnologij in omogočali njihovo souporabo po vsem EMN.

5.6 Odločanje

5.6.1 Seje in odločitve Nadzornega odbora in usmerjevalnega odbora

Nadzorni odbor ECB se je leta 2023 sestal 20-krat. Po dodatni sprostitvi pandemičnih omejitev je potekalo pet sestankov v Frankfurtu na Majni in eden v Dubrovniku. Vsi drugi sestanki so potekali v obliki videokonference.

Poleg tega je Nadzorni odbor organiziral dve redni posvetovanji za izmenjavo informacij o aktualnih finančnih dogodkih in seminar za razpravo o vprašanjih, pomembnih za nadzor. Nadzorni odbor je na povabilo centralne banke Banca d’Italia oktobra 2023 v Rimu organiziral tudi strateško zaprto sejo, na kateri so člani razpravljali o nadaljnjih korakih pri vključevanju v EMN, nadaljnjem ukrepanju na podlagi poročila strokovne skupine za SREP, načinih za povečanje nadzorniške učinkovitosti in prednostnih nalogah EBA za leto 2024.

Usmerjevalni odbor^[57] Nadzornega odbora se je v letu 2023 sestal štirikrat, vsi sestanki pa so potekali v obliki videokonference.

Na 13 dodatnih sestankih so se osredotočili na digitalizacijo, poenostavitev procesov EMN in vključevanje v EMN. Vsi ti sestanki so potekali v obliki videokonference, sodelovali pa so lahko vsi člani Nadzornega odbora, ki so izrazili zanimanje za to.

Svet ECB je po objavi obvestila o razpisu v maju iz ožjega izbora kandidatov, s katerim sta bila predhodno seznanjena Evropski parlament in Svet EU, 13. septembra 2023 imenoval Claudio Buch, ki je 1. januarja 2024 nasledila predsednika Nadzornega odbora Andreo Enrio. Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve je 20. septembra opravil javno zaslišanje Claudie Buch in jo izglasoval. Evropski parlament je predlagano imenovanje v ECB nato potrdil 3. oktobra na plenarni seji, Svet EU pa ga je 19. oktobra 2023 potrdil z izvedbenim sklepom z datumom začetka uporabe 1. januarja 2024.

Leta 2023 je ECB sprejela 2.403 nadzorniške odločitve,^[58] ki so se nanašale na posamezne nadzorovane subjekte (slika 2). Od teh so 1.286 odločitev sprejeli vodje delovnih enot ECB v skladu s splošnim okvirom za prenos pooblastil za odločanje o pravnih instrumentih v zvezi z nadzorniškimi nalogami. Svet ECB je sprejel 1.117 odločitev po postopku z neugovarjanjem na podlagi osnutkov predlogov Nadzornega odbora. Te številke vključujejo 189^[59] operacij (npr. ustanovitev podružnic), ki jih je ECB implicitno odobrila tako, da ni nasprotovala v zakonskih rokih.

Večina nadzorniških odločitev se je nanašala na presoje sposobnosti in primernosti (48,4%), regulativni kapital (9,6%), nacionalna pooblastila (7,9%), notranje modele (7,7%), SREP (4,7%) in izredno poročanje (4,7%).

Poleg končnih osnutkov odločitev za posamezne banke, ki se predložijo Svetu ECB v sprejetje, je Nadzorni odbor sprejel tudi odločitve o več horizontalnih vprašanjih. Te odločitve so se nanašale predvsem na stresni test kibernetske odpornosti EMN za leto 2024, končne rezultate stresnega testa EBA v letu 2023 na ravni EU, načine in operativne vidike objave periodičnih denarnih kazni, ki jih naloži ECB, prednostne naloge nadzora za obdobje 2024–2026 ter politiko sposobnosti in primernosti za ocenjevanje strokovnega znanja o informacijski in komunikacijski tehnologiji ter varnostnih tveganjih v odborih bank. Nekatere od teh odločitev so pripravile začasne strukture, ki jih je pooblastil Nadzorni odbor. Te strukture so sestavljali predstavniki ECB in pristojnih nacionalnih organov, ki so opravili pripravljalno delo na področjih, kot so spremembe metodologije za ocenjevanje operativne odpornosti, operativnega tveganja in IT-tveganja, ki bodo izvedene v ciklu SREP 2024, ter umerjanje metodologij za opredelitev napotkov iz drugega stebra in napotkov iz drugega stebra za tveganje prevelikega finančnega vzvoda.

Poleg tega so se nekatere odločitve, ki jih je sprejel Nadzorni odbor, odrazile v javnih vodnikih, poročilih in pregledih, kot je Vodnik ECB o postopkih v zvezi s kvalificiranim deležem.

Nadzorni odbor je večino odločitev sprejel po pisnem postopku.^[60]

Dvaintrideset od 113 bančnih skupin, ki jih je ECB leta 2023 neposredno nadzorovala, je zahtevalo, da formalne odločitve ECB prejmejo v uradnem jeziku EU, ki ni angleščina.

Slika 2

Odločitve Nadzornega odbora v letu 2023

5.6.2 Dejavnosti Upravnega odbora za pregled

Upravni odbor za pregled (AboR) je organ ECB, sestavljen iz članov, ki so kot posamezniki in skupina neodvisni od ECB ter so pristojni za pregledovanje odločitev o nadzorniških zadevah, ki jih sprejme Svet ECB, na podlagi dopustne zahteve za pregled.

Leta 2023 je Upravni odbor za pregled prejel štiri zahteve za upravni pregled nadzorniških odločitev ECB (tabela 5). Eno od teh zahtev je vložnik umaknil, potem ko je ECB zadevo z njim razjasnila zunaj postopkov Upravnega odbora za pregled.

Od preostalih treh zahtev sta se dve nanašali na odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev s strani ECB. V obeh primerih je Upravni odbor za pregled po zaslišanju vložnika Nadzornemu odboru predlagal, naj se sklep nadomesti s sklepom z enako vsebino. V tretjem primeru je Upravni odbor za pregled prav tako po zaslišanju vložnika sprejel mnenje, v katerem je Nadzornemu odboru predlagal, naj se sklep nadomesti s sklepom, ki določa enake nadzorniške ukrepe. Upravni odbor za pregled je Nadzorni svet seznanil tudi z novimi informacijami, ki jih je predložil vložnik, in jih vključil v mnenje.

Maja 2023 je bil v glasilu Supervision Newsletter objavljen intervju s predsednikom Upravnega odbora za pregled Penttijem Hakkarainenom. V intervjuju je pojasnil delovanje Upravnega odbora za pregled in njegov delovni načrt za prihodnja leta.

Leta 2023 je Upravnemu odboru za pregled predsedoval Pentti Hakkarainen. Njegovi drugi člani so bili André Camilleri (podpredsednik od maja 2023), F. Javier Aríztegui Yáñez, René Smits in Christiane Campill (članica od marca 2023, pred tem nadomestna članica). Nadomestni član je bil Damir Odak. Trenutna sestava Upravnega odbora za pregled je objavljena na spletnem mestu ECB o Upravnem odboru za pregled.

5.6.3 Interesna področja predstavnikov ECB v Nadzornem odboru

Svet ECB v skladu z uredbo o EMN in Sklepom ECB 2014/4^[61] imenuje štiri predstavnike ECB v Nadzorni odbor.

Sedanji predstavniki ECB v Nadzornem odboru so Kerstin af Jochnick, Edouard Fernandez-Bollo, Elizabeth McCaul in Anneli Tuominen.

Predstavniki pri svojem vsakodnevnem delu pomagajo predsedniku in podpredsedniku Nadzornega odbora ter zastopajo bančni nadzor v ECB znotraj in zunaj Nadzornega odbora.

Ker se bo mandat Kerstin af Jochnick, Edouarda Fernandeza-Bolloja in Elizabeth McCaul leta 2024 iztekel, bodo interesna področja predstavnikov ECB v Nadzornem odboru po imenovanju njihovih naslednikov prerazporejena.

5.7 Izvajanje kodeksa ravnanja

ECB je v skladu s členom 19(3) uredbe o EMN sprejela etični okvir za visoke uradnike, vodstvo in zaposlene ECB. Ta vključuje enotni Kodeks ravnanja za visoke uradnike ECB, posebno poglavje v pravilih za zaposlene v ECB in smernico o določitvi načel okvira poklicne etike za enotni mehanizem nadzora. Izvajanje in nadaljnji razvoj okvira podpirajo Odbor ECB za poklicno etiko, Služba za skladnost s predpisi in upravljanje (CGO) ter Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja.

Od 1. januarja 2023 veljajo za visoke uradnike ECB strožja pravila in razširjene obveznosti glede transparentnosti zasebnih finančnih poslov. V skladu z njimi morajo uradniki zdaj pridobiti tudi predhodno dovoljenje za prodajo ali uveljavljanje kakršnih koli pravic, povezanih s sredstvi iz preteklosti, in predložiti sezname zasebnih finančnih poslov, opravljenih v koledarskem letu.

Odbor za poklicno etiko je v skladu s svojimi pooblastili izvedel letno oceno izjav o interesu članov Nadzornega odbora pred njihovo objavo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Odgovoril je tudi na prošnje za nasvet, ki so jih predložili visoki uradniki ECB, vključeni v bančni nadzor, ter v zvezi s tem izdal 13 mnenj, od katerih se je večina nanašala na zasebne dejavnosti in dejavnosti po koncu zaposlitve. Mnenja Odbora za poklicno etiko se objavijo na spletnem mestu ECB šest mesecev po izdaji.

V letu 2023 je nadaljevala prizadevanja za digitalizacijo, da bi zaposlenim zagotovila hitrejše, varnejše in uporabniku prijaznejše svetovanje o vprašanjih poklicne etike. Poleg klepetalnega bota za poklicno etiko (Ethics Chatbot), ki odgovarja na preprosta vprašanja, lahko zaposleni v ECB zdaj uporabljajo tudi interno platformo za dostop do predlog za predložitev informacij in spremljanje morebitnih nadaljnjih ukrepov. Dostop do novega orodja je mogoč z več naprav. V letu 2023 so morali zaposleni v Službi za skladnost s predpisi in upravljanje sodelovati pri odgovarjanju na 2.767 vprašanj, v letu 2022 pa na 1.690. Približno 44% prošenj za nasvet so predložili zaposleni v bančnem nadzoru v ECB.

Graf 12

Pregled vprašanj zaposlenih v bančnem nadzoru v ECB, prejetih v letu 2023

(število vprašanj)

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je poleg specializiranih usposabljanj in programov e-učenja organizirala informacijske kampanje o okviru poklicne etike, kot so odprti dnevi o poklicni etiki za novince in sezona ozaveščanja o poklicni etiki v oktobru, ki je vključevala prispevke k mesecu ozaveščanja o kibernetski varnosti. Svetovni dan etike 2023 za vse zaposlene je bil med drugim osredotočen na pravila o zasebnih finančnih poslih, omejitve po prenehanju zaposlitve, srečanja z zunanjimi strankami in na to, kako pomembno je spregovoriti.

Z namenom preprečevanja dejanskega ali zaznanega hitrega prehajanja visokih uradnikov iz javnega v zasebni sektor (»vrtljiva vrata«) je Služba za skladnost s predpisi in upravljanje ugotavljala morebitna nasprotja interesov, ki izhajajo iz tega, da zaposleni razmišljajo o sprejetju ponudb za zaposlitev v zasebnem sektorju, ter svetovala o veljavnih pravilih in blažilnih ukrepih. Pri tistih zaposlenih v bančnem nadzoru, ki so v letu 2023 dali odpoved, je bila v dveh primerih v skladu z okvirom poklicne etike uvedena začasna prepoved začetka opravljanja druge poklicne dejavnosti. V sedmih primerih so bili zaradi preprečevanja pojava »vrtljivih vrat« uvedeni dodatni zaščitni ukrepi, kot so prerazporeditev delovnih nalog, premestitev zaposlenih na druga delovna mesta in/ali zmanjšanje pravic dostopa, s čimer se je dejansko internaliziralo obdobje mirovanja.

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je organizirala redno spremljanje skladnosti zasebnih finančnih transakcij zaposlenih in visokih uradnikov ECB. Pri tem se je tako kot v prejšnjih letih ugotovilo le nekaj primerov neskladnosti, od katerih se jih je manj kot 40% nanašalo na zaposlene v bančnem nadzoru v ECB. Nobeden od teh primerov ni vključeval namerne kršitve ali drugih resnih primerov neskladnosti.

Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja je forum za izmenjavo in sodelovanje med Eurosistemom in EMN glede zadev, povezanih z etiko in integriteto. Leta 2023 je v sklopu svojih dejavnosti ustanovil delovno skupino za tveganje ravnanja, da bi primerjala, izboljševala in usklajevala obstoječe okvire za ocenjevanje tveganja ravnanja ter postopke spremljanja in poročanja, vzpostavljene v pristojnih nacionalnih organih. ECB je na seji Odbora za poklicno etiko in skladnost poslovanja predstavila svoj okvir tveganja ravnanja za pogodbene izvajalce in njegove posledice za izvajalce EMN.

5.8 Izvajanje načela ločenosti denarne politike in nadzora

V letu 2023 se je načelo ločenosti nalog denarne politike in nadzorniških nalog uporabljalo predvsem za izmenjavo informacij med različnimi področji delovanja.

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 o izvajanju ločenosti med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo ECB^[63] je za izmenjavo informacij veljala potreba po seznanitvi. To pomeni, da je morala vsaka funkcija dokazati, da je bila informacija, ki se je zahtevala od druge funkcije, nujna za doseganje ciljev politike te funkcije.

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 je za izmenjavo neanonimiziranih podatkov, pridobljenih v okviru splošnega poročanja (COREP) in finančnega poročanja (FINREP), ter drugih neobdelanih podatkov in informacij, ki vsebujejo ocene ali priporočila glede politike, potrebna odobritev Izvršilnega odbora. Poslovni področji obeh funkcij politik ECB sta si takšne podatke izmenjali v okviru, ki ga je odobril in ga redno pregleduje Izvršilni odbor.

Kadar so se zahtevane informacije nanašale na anonimizirane podatke ali informacije, ki z vidika politike niso občutljive, je v skladu s Sklepom ECB/2014/39 dostop do zaupnih informacij odobrila neposredno funkcija ECB, ki je bila lastnik informacij.

Maja 2023 se je Izvršilni odbor odločil, da na podlagi člena 8 Sklepa ECB/2014/39 dovoli izmenjavo zaupnih informacij med obema funkcijama zaradi neugodnih tržnih gibanj, ki bi lahko ogrozila likvidnost trga in finančno stabilnost. Odobritev, ki je bila izdana na podlagi stroge potrebe po seznanitvi, se je do konca junija 2023 vsak mesec preverila in podaljšala. Izmenjava podatkov v zvezi z vplivom ruske invazije na Ukrajino na bančni sektor – uvedena februarja 2022 na podlagi nujne določbe iz člena 8 Sklepa ECB/2014/39 – se nadaljuje ob upoštevanju stroge zahteve glede potrebe po seznanitvi. Izjema, ki je veljala za izmenjavo bančnih podatkov, zbranih v okviru pandemije covida-19, je bila ukinjena oktobra 2023.

Ločenost na odločevalski ravni ni bila vprašljiva in posredovanje Odbora za mediacijo ni bilo potrebno.

5.9 Okvir za poročanje podatkov in upravljanje informacij

5.9.1 Spremembe okvira za poročanje podatkov

V letu 2023 so ECB in pristojni nacionalni organi še naprej dosegali precejšen napredek pri izvajanju ukrepov za dodatno poenotenje skupnih praks zbiranja nadzorniških podatkov po »večstopenjskem pristopu«. V praksi je bila uvedena zahteva, da morajo pristojni nacionalni organi nemudoma posredovati ECB predložene nadzorniške podatke, v povezavi s tem pa je bil posodobljen pravni okvir ECB (glej poglavje 7).

Centralizirana platforma ECB za oddajo podatkov (CASPER), ki je imela leta 2023 več kot 3.400 notranjih in zunanjih uporabnikov, se nadgrajuje, da bo prejete podatke ob prejemu mogoče preveriti glede na druge nabore podatkov ECB.

ECB je v odziv na priporočilo notranje revizije v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi začela pripravljati jasen sklop pravil za določanje pomembnosti ponovno predloženih nadzorniških podatkov v okviru izvedbenih tehničnih standardov EBA o nadzorniškem poročanju. Začel se je izvajati pilotni projekt za opredelitev meril za prepoznavanje pomembnih ponovno predloženih podatkov in zbiranje podrobnih pojasnil o ponovno predloženih podatkih, kadar ti presegajo ustrezne regulativne pragove ali pragove pomembnosti.

ECB je uvedla tudi poročila vodstva o upravljanju podatkov in kakovosti podatkov^[64]. Namen poročila, ki obsega niz kvantitativnih kazalnikov in vprašalnik za banke, je okrepiti odgovornost upravljalnih organov ter ugotoviti in potencialno zmanjšati strukturne pomanjkljivosti bank pri agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih.

ECB je leta 2023 razširila vsebino svojih četrtletnih nadzorniških bančnih statističnih podatkov z novimi kazalniki o neto obrestni marži, dodatno razčlenitvijo količnika neto stabilnih virov financiranja in razčlenitvijo dolžniških vrednostnih papirjev po nasprotnih strankah. Poleg tega je ECB maja 2023 objavila nov sklop združenih bančnih statističnih podatkov za manj pomembne institucije, ki zajema ključne kazalnike kapitala, dobičkonosnosti, likvidnosti in kakovosti sredstev.

Konec leta 2023 je ECB objavila informacije iz tretjega stebra za posamezne banke, pri čemer je izbrane kapitalske in likvidnostne količnike ter predloge za kreditno kakovost dopolnila z informacijami o izpostavljenosti bank okoljskim tveganjem. ECB je uskladila izbrana razkritja po tretjem stebru in regulativno poročanje, s čimer se je precej povečala usklajenost podatkov.

5.9.2 Upravljanje informacij

Sistem EMN za upravljanje informacij (IMAS) obsega zbirko sistemov za nadzorniške procese. IMAS gosti aplikacije za postopke SREP, vse primarne delovne tokove za nadzor, storitev pridobivanja in analitike podatkov v zvezi z nadzorniškim poročanjem (IDRA) ter aplikacijo, ki nadzorovanim subjektom omogoča digitalno povezavo z nadzorniki ter oddajo vlog in obvestil prek spletnih obrazcev (portal IMAS).

Leta 2023 je bila temeljna tehnična infrastruktura sistema IMAS v celoti prenovljena. Sistem zdaj uporablja najsodobnejšo tehnologijo ter je učinkovitejši, razširljiv in ga je mogoče bolje vzdrževati. Poleg tega je bil prilagojen spremembam v finančnem sistemu in njegovem regulativnem okviru ter spremembam metodologije in strategije EMN. Novosti v letu 2023 so vključevale (i) spremembe, ki odražajo posodobitve in umerjanje metodologije SREP, vključno s posebnimi orodji za primerjalno in horizontalno analizo; (ii) prenovo modula za načrtovanje programa nadzorniških pregledov; (iii) prilagoditve poročil, ki se ustvarijo za organe odločanja v EMN; (iv) nadgradnjo modula za ocenjevanje pomembnosti in register nadzorovanih institucij ter (v) izboljšano sledljivost in notranje kontrole vseh nadzorniških procesov, ki jih podpira IMAS.

Leta 2023 je bil nadgrajen tudi portal IMAS s prenovljenim uporabniškim vmesnikom za preprostejšo navigacijo. Dodani so bili novi nadzorniški procesi, zlasti za (i) predložitev podatkov o posojilih v okviru pregledov kreditne kakovosti pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem; (ii) nov postopek, s katerim banke in nadzorniki spremljajo odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in s tem povezane ukrepe; ter (iii) razširitev poenotenega obrazca za oddajo vlog za presojo sposobnosti in primernosti za bolgarske in hrvaške institucije.

Uporaba portala IMAS se je v letu 2023 znatno povečala in predloženih je bilo več kot 3.900 novih procesov, ki vključujejo vloge za presojo sposobnosti in ustreznosti, obvestila o čezmejnem opravljanju storitev, predloge za pridobitev kvalificiranih deležev, nova dovoljenja, odobritve in izvzetje finančnih holdingov, obvestila o manj pomembnih spremembah modela ter obvestila o ureditvah zunanjega izvajanja. Uporaba portala IMAS za oddajo vlog za presojo sposobnosti in primernosti ter spremljanje njihovega napredka se je povečala z 89% v letu 2022 na 96% v letu 2023.

Poleg tega je bilo 1. septembra 2023 uvedeno orodje za strojno branje Heimdall za obvestila o sposobnosti in primernosti. Heimdall pridobi informacije, ki jih banke predložijo prek portala IMAS, kot so vprašalniki, in analizira njihovo vsebino, preden skrbniki primerov z uporabo orodja za ocenjevanje na podlagi tveganj preverijo in zaključijo presojo. Z uporabo orodja Heimdall in orodja za ocenjevanje na podlagi tveganj se poveča učinkovitost postopka presoje sposobnosti in primernosti ter zagotavlja doslednost ocen.

6 Poročanje o proračunski porabi

6.1 Izdatki v letu 2023

Uredba o EMN določa, da mora ECB za učinkovito izvajanje nadzorniških nalog nameniti zadostne vire. Ti viri se financirajo z nadomestili za nadzor, ki jih krijejo subjekti pod neposrednim in posrednim nadzorom ECB. ECB si po najboljših močeh prizadeva prednostno prerazvrstiti naloge in optimizirati svoje vire, da bi bančnemu nadzoru omogočila ustrezno opravljanje nalog v nenehno spreminjajočih se razmerah, s čimer izboljšuje svojo učinkovitost in skrbi, da so njeni izdatki v skladu z zavezo glede stabilizacije stroškov za celotno organizacijo.

Izdatki za nadzorniške naloge so v proračunu ECB navedeni ločeno. Nastale izdatke sestavljajo neposredni izdatki za funkcijo bančnega nadzora v ECB. Nadzorna funkcija uporablja tudi skupne storitve, ki jih zagotavljajo podporna poslovna področja ECB.^[65]

Vlogo proračunskega organa v ECB opravlja Svet ECB. Ta sprejme letni proračun ECB, ki ga predlaga Izvršilni odbor, pred sprejetjem pa se glede zadev, ki se nanašajo na bančni nadzor, posvetuje s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora. Svetu ECB pomaga Odbor za proračun, katerega člani prihajajo iz vseh nacionalnih centralnih bank Eurosistema in iz ECB. Odbor za proračun pomaga Svetu ECB s tem, da pregleda poročila ECB o načrtovanju proračuna in spremljanju njegovega izvajanja.

V letu 2023 so dejanski letni izdatki za nadzorniške naloge ECB znašali 653,5 milijona EUR, kar je v skladu z ocenjenim zneskom 649,0 milijona EUR, sporočenim marca 2023, in 7,4% manj od zgornje meje proračuna za nadzorniške naloge v letu 2023 v višini 705,6 milijona EUR.

Z razvrstitvijo, prikazano v tabeli 6, se določa razdelitev letnih stroškov, ki se povrnejo z letnimi nadomestili za nadzor glede na nadzorni status pomembne ali manj pomembne institucije v skladu s členom 8 uredbe o nadomestilih^[66].^[67] V tabeli 7 so predstavljene podrobnejše informacije o izdatkih na podlagi izvedenih dejavnosti.

Izdatki za nadzorniške naloge so se v letu 2023 (653,5 milijona EUR) povečali za 10,1%, potem ko so v letu 2022 znašali 593,8 milijona EUR. Povečanje je opazno pri vseh glavnih nadzorniških nalogah in odraža povečanje stroškov v zvezi z zaposlenimi ter prvo celotno leto, ko so se dejavnosti na področju bančnega nadzora po pandemiji vrnile na običajno raven. Poleg tega odraža uvedbo novih storitev IT, povezanih s projekti nadzorniške tehnologije, in tekoče dogajanje na področju drugih sistemov informacijske tehnologije, namenjenih bančnemu nadzoru. Več informacij o teh dejavnostih je v razdelku 5.9. Nazadnje pa to povečanje odraža tudi učinke inflacije in visokih cen energije. Povečanje izdatkov za makrobonitetne naloge za 20,4% odraža stresni test v letu 2023, ki ga vsaki dve leti izvaja Evropski bančni organ.

ECB za dopolnitev svojih notranjih virov v času povečanega obsega dela uporablja tudi zunanje svetovalce, ki zagotavljajo specializirano strokovno znanje ali integrirane svetovalne storitve pod vodstvom notranjih strokovnjakov. V letu 2023 je za svetovalne storitve glede osnovnih nadzorniških nalog porabila skupno 33,9 milijona EUR, kar je 6,9 milijona EUR manj kot leta 2022, predvsem ker je za misije na kraju samem uporabila notranje vire. Od tega zneska je 9,4 milijona EUR porabila v zvezi z dogajanjem na področju sistemov informacijske tehnologije, 8,3 milijona EUR za preglede kakovosti sredstev in 16,2 milijona EUR za naloge nadzora na kraju samem, vključno s čezmejnimi misijami. Več informacij o teh dejavnostih je v poglavju 1. Poleg tega so nastali stroški svetovanja v višini 11,2 milijona EUR, in sicer na področjih, ki podpirajo funkcijo bančnega nadzora v ECB, nanašali pa so se predvsem na tekoče in razvojno vzdrževanje sistemov informacijske tehnologije.

Leta 2023 so se precej povečali izdatki za poslovna potovanja, povezana z dejavnostmi bančnega nadzora, in sicer na 11,3 milijona EUR s 6,8 milijona EUR v letu 2022. To odraža dejstvo, da je bilo leto 2023 prvo polno leto, v katerem so bila poslovna potovanja po pandemiji neomejena.

Razdelitev stroškov na izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati nadzorniškim nalogam ECB, in izdatke za skupne storitve je bila približno taka kot v prejšnjem letu (graf 13).

Graf 13

Stroški nadzorniških nalog ECB po kategoriji stroškov

(v milijonih EUR)

Izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati bančnemu nadzoru, sestavljajo stroški dela v okviru osnovnih nadzorniških nalog, izdatki za nadzorniške pobude (vključno s stroški v zvezi s celovitimi ocenami), drugi izdatki iz poslovanja, kot so poslovna potovanja in usposabljanja, ter izdatki za namensko informacijsko tehnologijo, kot sta IMAS in platforma STAR (Stress Test Account Reporting) in z njo povezani projekti, ter napredni razvoj na področju nadzorniških tehnologij.

Kategorija skupnih storitev zajema storitve, ki jih uporabljata centralnobančna funkcija in funkcija bančnega nadzora.^[68] Stroški teh skupnih storitev se med funkcijama razdelijo z uporabo mehanizma razporejanja stroškov, pri katerem se uporabljajo za panogo običajni kazalniki, kot so ekvivalenti polnega delovnega časa (EPDČ), pisarniški prostori in število zahtevkov za prevod. Ker si ECB dosledno prizadeva za izboljševanje učinkovitosti, redno izpopolnjuje kazalnike za razporejanje stroškov.

V letu 2023 so celotni dejanski izdatki znašali 653,5 milijona EUR. Izdatki, ki jih je mogoče neposredno pripisati eni ali drugi funkciji, so znašali 403,0 milijona EUR, izdatki za skupne storitve pa 250,5 milijona EUR, kar je 61,7% oziroma 38,3% dejanskih nastalih izdatkov (približno podobno kot v letu 2022, ko so znašali 59,2% oziroma 40,8%). Amortizacija sistemov IMAS in STAR je v letu 2023 prispevala k izdatkom v višini 22,9 milijona EUR, ki jih je mogoče neposredno pripisati informacijski tehnologiji in z njo povezanim projektom.

Pri tem 70,7% od skupnega povečanja dejanskih izdatkov v letu 2023 v višini 59,7 milijona EUR izhaja iz stroškov, povezanih z zaposlenimi (42,2 milijona EUR). Leta 2022 so se stroški dela zmanjšali, ker je bilo vrednotenje dolgoročnih zaslužkov prilagojeno zaradi bistveno višje diskontne stopnje, uporabljene v aktuarski oceni. Leta 2023 so se stroški dela povečali zaradi višjega povprečnega števila zaposlenih v bančnem nadzoru v ECB, vključno z osebjem, potrebnim za stresni test, ki ga vsaki dve leti izvaja Evropski bančni organ, in za delno internalizacijo stroškov svetovanja v zvezi s pregledi na kraju samem in preverjanjem notranjih modelov, ter zaradi prilagoditve plač.

Poleg tega vrnitev dejavnosti na polno raven po pandemiji ni povzročila le višje stopnje zasedenosti zaposlenih, ampak je vplivala tudi na večino vrst stroškov, na primer na poslovna potovanja, kar je prav tako prispevalo k skupnemu povečanju stroškov.

Preostanek povečanja je mogoče opaziti pri večini drugih kategorij stroškov, in sicer neposredno pripisljivih stroškov ter stroškov skupnih služb, kar prav tako odraža predvsem vrnitev dejavnosti na polno raven in vpliv inflacije.

6.2 Obeti glede nadomestil ECB za nadzor v letu 2024

Po popuščanju učinkov pandemije na predvideno porabo načrtovanih izdatkov je ECB prilagodila svoj pristop k ocenjevanju izdatkov za leto 2024. Zaradi pričakovanega povečanja porabe načrtovanih izdatkov so izdatki za leto 2024 ocenjeni na 661,0 milijona EUR. Zgornja meja proračuna ECB za nadzorniške naloge v letu 2024 je določena pri 698,9 milijona EUR. V skladu z zavezo ECB, da bo dosegla stabilizacijo stroškov, se pri teh načrtovanih izdatkih upoštevajo prizadevanja za prednostno prerazvrstitev in optimizacijo virov, dejstvo, da Evropski bančni organ leta 2024 ne bo opravil stresnega testa, ter internalizacija stroškov svetovanja, povezanih s projekti nadzorniške tehnologije in misijami na kraju samem, ki jih odtehta zmanjšanje izdatkov za svetovanje.

ECB skladno s svojo zavezo, da bo do leta 2023 dosegla stabilizacijo stroškov za celotno organizacijo, predvideva, da se bodo načrtovani izdatki za njene tekoče naloge stabilizirali.

Letno nadomestilo za nadzor za leto 2024, ki se bo zaračunalo v letu 2025, bo znano šele ob koncu obdobja zaračunavanja nadomestil ter bo vključevalo dejanske izdatke za celotno leto 2024, prilagojene glede na zneske, vrnjene posameznim bankam ali pobrane od njih za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil, zamudne obresti in nadomestila, ki jih ni mogoče pobrati.

Ocenjeni delež skupnega zneska, ki se bo v letu 2024 zaračunal vsaki kategoriji, znaša 95,8% za pomembne institucije in 4,2% za manj pomembne institucije.

6.3 Okvir nadomestil za leto 2023

Uredba o nadomestilih tvori skupaj z uredbo o EMN in z njo povezanim sklepom^[69] pravni okvir, po katerem ECB zaračunava letna nadomestila za nadzor za pokrivanje izdatkov, ki jih ima pri opravljanju nadzorniških nalog.

6.3.1 Skupni znesek, ki se bo zaračunal za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2023

Letno nadomestilo za nadzor, ki bo obračunano za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2023, znaša 653,7 milijona EUR. Skoraj v celoti ga sestavljajo dejanski letni stroški za leto 2023 v višini 653,5 milijona EUR, prilagojeni za (neto) povračilo posameznim bankam za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil v višini 402.266 EUR in za prejete zamudne obresti v višini 182.137 EUR, tako da skupna prilagoditev znaša 220.129 EUR.

Letno nadomestilo za nadzor se lahko prilagodi tudi glede na odpisane zneske, ki jih ni bilo mogoče izterjati. Taka prilagoditev v letu 2023 ni bila potrebna.

Znesek, ki se povrne z nadomestili za nadzor, je razdeljen v dva dela glede na status nadzorovanega subjekta (pomemben ali manj pomemben), ki določa obseg nadzora dane institucije s strani ECB. Izdatki se med omenjenima kategorijama institucij porazdelijo na podlagi metodologije, ki omogoča stalne izboljšave in pravočasne prilagoditve, s čimer se zagotavlja, da se razporejanje izdatkov sčasoma nenehno izboljšuje.

Za leto 2023 skupni znesek, ki se bo zaračunal pomembnim institucijam, znaša 626,5 milijona EUR, skupni znesek, ki se bo zaračunal manj pomembnim institucijam, pa 27,2 milijona EUR, kar je 95,8% oziroma 4,2% skupnih stroškov nadzorniških nalog ECB.

6.3.2 Posamična nadomestila za nadzor

Na ravni posameznega subjekta ali skupine se nadomestilo izračuna glede na njegovo oziroma njeno pomembnost in profil tveganosti, pri čemer se uporabita faktorja za izračun letnega nadomestila za nadzorovane banke.

Več informacij o nadomestilih za nadzor je na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

6.4 Drugi prihodki v zvezi z nadzorniškimi nalogami ECB

ECB ima pravico, da naloži upravno kazen nadzorovanim subjektom, ki ne upoštevajo veljavne bančne zakonodaje EU o bonitetnih zahtevah (vključno z nadzorniškimi odločitvami ECB). Prihodki iz tega naslova se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor, kar velja tudi za povračila teh kazni, kadar so prejšnje odločbe o sankcijah spremenjene ali razveljavljene, zadevni zneski pa se evidentirajo v izkazu poslovnega izida ECB. V letu 2023 so prihodki iz kazni, naloženih nadzorovanim subjektom, znašali 17,9 milijona EUR.

7 Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB

Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB, obsegajo uredbe, sklepe, smernice, priporočila in navodila pristojnim nacionalnim organom (omenjena v tretjem pododstavku člena 9(1) uredbe o EMN in členu 22 okvirne uredbe o EMN). V tem poglavju so našteti pravni instrumenti, ki se nanašajo na bančni nadzor in jih je ECB sprejela v letu 2023 ter so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in na spletnem mestu EUR-Lex. Gre za pravne instrumente, ki so bili sprejeti na podlagi člena 4(3) uredbe o EMN, in druge pomembne pravne instrumente.

7.1 Uredbe ECB

ECB/2023/20
Uredba (EU) 2023/1678 Evropske centralne banke z dne 17. avgusta 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2015/534 o poročanju nadzorniških finančnih informacij (ECB/2015/13) (ECB/2023/20) (UL L 216, 1. 9. 2023, str. 93)

7.2 Pravni instrumenti ECB razen uredb

ECB/2023/2
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2023/656 z dne 28. februarja 2023 o skupnem znesku letnih nadomestil za nadzor za leto 2022 (ECB/2023/2) (UL L 81, 21. 3. 2023, str. 42)

ECB/2023/5
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2023/672 z dne 10. marca 2023 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev v zvezi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem in preverjanjem notranjih modelov (ECB/2023/5) (UL L 84, 23. 3. 2023, str. 18)

ECB/2023/6
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2023/673 z dne 14. marca 2023 o imenovanju vodij delovnih enot za sprejetje delegiranih sklepov v zvezi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem in preverjanjem notranjih modelov (ECB/2023/6) (UL L 84, 23. 3. 2023, str. 24)

ECB/2023/11
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2023/864 z dne 13. aprila 2023 o spremembi Sklepa ECB/2014/16 o ustanovitvi Upravnega odbora za pregled in določitvi njegovih pravil za delovanje (ECB/2023/11) (UL L 112, 27. 4. 2023, str. 46)

ECB/2023/18
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2023/1681 z dne 17. avgusta 2023 o zagotavljanju nadzorniških podatkov, ki jih nadzorovani subjekti poročajo pristojnim nacionalnim organom, Evropski centralni banki (ECB/2023/18) (UL L 216, 1.9.2023, str. 105)

ECB/2023/19
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2023/1680 z dne 17. avgusta 2023 o poročanju pristojnih nacionalnih organov Evropski centralni banki o načrtih financiranja nadzorovanih subjektov (ECB/2023/19) (UL L 216, 1. 9. 2023, str. 98)

ECB/2023/24
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2023/2530 z dne 28. septembra 2023 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev o neugovarjanju nameravanim makrobonitetnim ukrepom pristojnih nacionalnih organov ali imenovanih nacionalnih organov (ECB/2023/24) (UL L, 2023/2530, 24. 11. 2023)

ECB/2023/26
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2023/2531 z dne 24. oktobra 2023 o imenovanju vodij delovnih enot za sprejetje delegiranih sklepov o neugovarjanju nameravanim makrobonitetnim ukrepom pristojnih nacionalnih organov ali imenovanih nacionalnih organov (ECB/2023/26) (UL L, 2023/2531, 24. 11. 2023)