1 Uvod

Prednostne naloge enotnega mehanizma nadzora so v skladu s srednjeročno strategijo bančnega nadzora za naslednja tri leta. Določi jih Nadzorni odbor, ki jih vsako leto revidira, temeljijo pa na celoviti oceni glavnih tveganj in ranljivosti, s katerimi se soočajo nadzorovane institucije. V prednostnih nalogah se upoštevajo tudi rezultati procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP)^[1] ter napredek pri uresničevanju prednostnih nalog iz prejšnjih let. Prispevajo k učinkovitemu razporejanju razpoložljivih nadzorniških virov in jih je mogoče fleksibilno prilagoditi, če bodo to terjale spremenjene razmere na področju tveganj.

Nadzorovane institucije so v zadnjih letih dobro krmarile med negativnimi makro-finančnimi in geopolitičnimi šoki. Bankam so pri soočanju z izzivi, ki so izhajali iz pandemije koronavirusa (COVID-19) in motenj v dobavnih verigah, ruske vojne v Ukrajini in posledičnih šokov na strani ponudbe energentov ter nedavnega propada nekaterih ameriških in švicarske banke, pomagali trdni temelji – kot so zdrava kapitalska pozicija in likvidnostne rezerve oziroma nižja raven nedonosnih posojil. Sposobnost bančnega sektorja, da vzdrži hud gospodarski upad, so potrdili tudi rezultati letošnjega stresnega testa na ravni EU.^[2]

V prihodnosti se bo evropski bančni sektor soočal s številnimi izzivi, ki terjajo povečano budnost tako nadzornikov kot tudi bank. Medtem ko je hitro zviševanje obrestnih mer doslej ugodno vplivalo na dobičkonosnost bank, se bo v okolju višjih obrestnih mer predvidoma povečala volatilnost nekaterih virov financiranja in zvišali stroški financiranja bank v srednjeročnem obdobju, tj. ravno takrat, ko bo treba nadomestiti velik obseg centralnobančnega financiranja. Poleg tega bi se lahko kakovost aktive bank začela ponovno slabšati, če se bodo geopolitična tveganja uresničila oziroma bo visoka inflacija v povezavi s strožjimi pogoji financiranja ogrozila sposobnost gospodinjstev in nefinančnih družb, da servisirajo dolg. Višje premije za tveganje lahko povzročijo nadaljnje prevrednotenje finančnega premoženja in nove epizode velike volatilnosti na finančnih trgih. V takšnih razmerah je zato bistveno, da banke vzdržujejo in še naprej izboljšujejo svoj okvir za upravljanje kreditnega tveganja in okvir za upravljanje bilance ter pri slednjem zagotovijo, da so likvidnostno tveganje in tveganje pri financiranju kakor tudi obrestno tveganje v bančni knjigi (IRRBB) krita.

Propad številnih srednje velikih ameriških bank in prevzem švicarske banke sta ponovno izpostavila, da banke potrebujejo dobro notranje upravljanje in učinkovito obvladovanje tveganj, da bi se lahko spoprijele z dinamičnim okoljem, kjer se tveganja stalno spreminjajo. S propadom več bank se je pokazal tudi pomen pravočasnega in učinkovitega odzivanja nadzornikov ter po potrebi eskalacije, kadar se bančne prakse zdijo neustrezne, popravljalni ukrepi pa počasni. V takšnih primerih bo bančni nadzor v ECB vse pogosteje uporabljal mehanizme in orodja za eskalacijo ter tako zagotovil, da bodo banke nemudoma in uspešno odpravile pomanjkljivosti, ugotovljene v prednostnih nalogah nadzora. To še posebno velja za notranje upravljanje, kjer nekatere banke kljub dolgotrajnemu nadzorniškemu udejstvovanju niso ustrezno odpravile večjih pomanjkljivosti, na primer kar zadeva delovanje upravljalnih organov in njihovo sposobnost, da usmerjajo poslovanje, ter zmožnost agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja o tveganjih. Banke morajo tudi zagotoviti, da so njihove prakse v celoti usklajene z zanesljivim upravljanjem podnebnih in okoljskih tveganj. To morajo storiti najpozneje do konca leta 2024, poleg tega pa je bančni nadzor v ECB določil tudi vmesne roke, do katerih morajo banke izpolniti določene zahteve.

Ker je digitalna preobrazba postala prednostna naloga v številnih bankah, ki hočejo ostati konkurenčne, je bistveno, da imajo vzpostavljene ustrezne varovalke, s katerimi bodo omejile potencialna tveganja, ki izhajajo iz novih poslovnih praks in tehnologij. Preiskave nadzornikov so pokazale, da so nekatere banke sicer že dobro napredovale pri digitalni preobrazbi, medtem ko druge niso namenile potrebnih virov, da bi dosegle svoje cilje. Poleg tega je ob vse večjih kibernetskih grožnjah, ki jih poganjajo sedanje geopolitične napetosti, in ob vse večji odvisnosti od zunanjih ponudnikov storitev pomembno, da banke ostanejo odporne in zagotovijo kontinuiteto svojih kritičnih storitev tudi v primeru hudih operativnih motenj. Glede na to in vzporedno z nadzornimi aktivnostmi, ki so se začele v okviru teh prednostnih nalog, bodo banke v prihodnjih mesecih naprošene, da pokažejo, ali so se sposobne odzvati na takšne neugodne dogodke in po njih okrevati.

Čeprav se je splošna slika tveganj od lanskega leta nadalje spremenila, ostajajo prednostne naloge nadzora in aktivnosti, določene v letu 2022, na splošno ustrezne in še vedno obravnavajo glavne ranljivosti v bančnem sektorju. Ne glede na stabilnost, ki je potrebna za načrtovanje v obdobju treh let, je za obravnavo zgoraj izpostavljenih tveganj potrebnih nekaj prilagoditev.

V kontekstu prednostnih nalog nadzora v obdobju 2024–2026 bodo nadzorovane institucije predvsem pozvane, da okrepijo svojo odpornost proti neposrednim makro-finančnim in geopolitičnim šokom (prva prednostna naloga), pospešijo učinkovito popravljanje pomanjkljivosti pri notranjem upravljanju ter upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj (druga prednostna naloga) ter dosežejo nadaljnji napredek pri digitalni preobrazbi in vzpostavljanju zanesljivih okvirov za operativno odpornost (tretja prednostna naloga). Na sliki 1 je naštetih sedem glavnih ranljivosti v bankah, ki jih je mogoče dodeliti trem krovnim prednostnim nalogam.

Slika 1

Prednostne naloge nadzora v obdobju 2024–2026 za odpravo ugotovljenih ranljivosti v bankah

Glavni namen bančnega nadzora pri strateškem načrtovanju je razviti zanesljivo strategijo za naslednja tri leta. Prednostne naloge omogočajo skupnim nadzorniškim skupinam, da učinkoviteje in dosledneje načrtujejo svoje dejavnosti, kar prispeva k boljšemu razporejanju virov, v skladu z določanjem odgovarjajočih dovoljenih ravni tveganja. Poleg tega pomagajo nacionalnim nadzornikom, da sorazmerno določijo svoje prednostne naloge pri nadzoru manj pomembnih institucij. Transparentna predstavitev prednostnih nalog omogoča bankam, da razumejo pričakovanja nadzornikov, s čimer se povečuje prispevek nadzora k nadaljnji krepitvi odpornosti bančnega sektorja in vzpostavlja enaka obravnava vseh bank.

V naslednjih poglavjih so podrobneje opisani rezultati ugotavljanja in ocenjevanja tveganj v letu 2023. Opredeljene so tudi prednostne naloge nadzora in temeljni programi dela za obdobje 2024–2026. Nadzorniki izvajajo tudi druge redne in ad hoc aktivnosti v bankah v okviru tekočega nadzorniškega udejstvovanja ter tako dopolnjujejo delo v zvezi s prednostnimi nalogami.

2 Ocena tveganj in prednostne naloge nadzora v obdobju 2024–2026

2.1 Poslovno okolje za nadzorovane institucije

Evropski bančni sektor je pokazal veliko odpornost proti zunanjim šokom, saj je stres v ameriškem in švicarskem bančnem sektorju marca 2023 povzročil le omejeno in začasno prelivanje negativnih posledic. Izkazalo se je, da so evropske banke močne z vidika kapitala, likvidnosti in kakovosti aktive ter da imajo na voljo tudi dobro diverzificirane vire financiranja in krog komitentov. Njihova dobičkonosnost, ki je bila več let zaskrbljujoča, je v zadnjem času močno okrevala v okolju višjih obrestnih mer in je zopet dosegla raven, ki ni bila zabeležena v več kot desetletju. Vseeno je mogoče, da bo povečana odpornost bančnega sektorja – dosežena tudi s krepitvijo evropskega regulativnega in nadzornega okvira – v prihodnosti ponovno na preizkušnji, zato ne smemo počivati na lovorikah.

Obeti za gospodarsko rast v euroobmočju ostajajo pod vplivom velike negotovosti zaradi strožjih pogojev financiranja in okrepljenih geopolitičnih napetosti, medtem ko je prihodnje gibanje cen energentov in hrane pod vplivom navzgor usmerjenih pritiskov.^[3] K zahtevnemu okolju še dodatno prispevajo tudi inflacijski pritiski in pričakuje se, da se bo kratkoročno šibka rast v euroobmočju nadaljevala. Medtem ko predelovalne dejavnosti ostajajo šibke, naj bi se aktivnost v storitvenem sektorju – ki je bil doslej glavno gonilo gospodarske rasti – ravno tako upočasnila, saj so učinki ponovnega odpiranja gospodarstva po pandemiji vse manjši, medtem ko ostaja zaviralni vpliv strožjih pogojev financiranja in povečane negotovosti med potrošniki precejšen. Trg dela v euroobmočju je doslej ostal odporen, vendar se lahko povpraševanje po delovni sili upočasni, če bo gospodarska aktivnost dlje časa stagnirala.^[4] Pogoji kreditiranja so se od decembra 2022 precej zaostrili, posojilna dinamika pa se je upočasnila, saj se hitro zaostrovanje denarne politike vse bolj prenaša v realno gospodarstvo.^[5]

Skupna inflacija v euroobmočju se bo v srednjeročnem obdobju po projekcijah še naprej zniževala, medtem ko se bo osnovna inflacija predvidoma zniževala bolj postopoma.^[6] Če bo potrebno nadaljnje zaostrovanje denarne politike ali če bodo obrestne mere dlje časa ostale na višji ravni v scenariju vztrajno visoke inflacije, se lahko obeti za gospodarsko rast poslabšajo, kar bo prizadelo tudi kakovost aktive bank. Medtem ko se bilance gospodinjstev in podjetij na splošno zdijo finančno zdrave, se povečuje zaskrbljenost glede sposobnosti posojilojemalcev, da servisirajo dolg, zlasti ko gre za kreditiranje nepremičnin. Poleg poslabšanja kakovosti aktive bank v primeru gospodarskega upada predstavljajo v nekaterih državah enkratni dejavniki, kot so bankam naložene dodatne dajatve, ločeno tveganje, da bodo dobički bank manjši.

Kombinacija povečanih geopolitičnih napetosti, obrestnih mer, ki bi lahko dlje časa ostale višje, in morebitne upočasnitve gospodarske rasti v euroobmočju bi lahko povzročila nova nemirna dogajanja na finančnih trgih. Pretresi v bančnem sektorju v ZDA in Švici v začetku marca, ki so sprožili veliko nenaklonjenost tveganju med ameriškimi bankami, so se le deloma in začasno razširili na evropski bančni sektor. Prelitje v euroobmočje je ostalo omejeno in kratkotrajno, volatilnost trgov se je zmanjšala, tečaji delnic v euroobmočju pa so se kmalu po šoku zvišali, zlasti v bančnem sektorju, medtem ko so se razponi v donosnosti podjetniških obveznic ponovno zmanjšali. Nenadno poslabšanje gospodarskih obetov bi lahko kljub temu sprožilo nove epizode povečane volatilnosti in nenadnih popravkov cen finančnega premoženja, kar bi povzročilo nadaljnje zaostrovanje pogojev financiranja.

2.2 Prednostne naloge nadzora za obdobje 2024–2026

Prednostne naloge nadzora se določijo po celoviti oceni glavnih tveganj in ranljivosti v bankah. Tri krovne prednostne naloge za naslednja tri leta se osredotočajo tako na kratkoročna tveganja za bančni sektor (prva prednostna naloga) kot tudi na nujnost spoprijemanja z bolj strukturnimi srednjeročnimi izzivi (druga in tretja prednostna naloga). Vsaka prednostna naloga je usmerjena na sklop ranljivosti v bančnem sektorju – t. i. »prednostne ranljivosti« – za katere so bili določeni posebni strateški cilji in razviti programi dela, da bi se zmanjšala temeljna tveganja. Medsebojna prepletenost tveganj se kaže v zasnovi programov dela, katerih namen je okrepiti učinkovitost in uspešnost nadzorniškega udejstvovanja v bankah.

Prva prednostna naloga: krepiti odpornost proti neposrednim makro-finančnim in geopolitičnim šokom

Negotovo makro-finančno okolje skupaj z vztrajnimi geopolitičnimi napetostmi in tveganjem ponovitve epizod finančnega stresa še naprej vpliva na obete v evropskem bančnem sektorju. Nadzorovane institucije morajo biti previdne ter razviti in uresničevati zanesljive poslovne strategije, da bi upoštevale hitre spremembe v makro-finančnem in geopolitičnem okolju. Skladno s tem je poglavitni cilj bančnega nadzora v ECB zagotoviti, da banke pod njegovim neposrednim nadzorom postanejo bolj odporne proti neposrednim makro-finančnim in geopolitičnim šokom. Medtem ko so višje obrestne mere doslej pozitivno vplivale na dobičkonosnost, morajo biti banke pripravljene na spoprijemanje z bolj volatilnimi viri financiranja, višjimi stroški financiranja, morebitnim padcem kakovosti aktive in nadaljnjim prevrednotenjem na finančnih trgih v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. Zato morajo banke okrepiti okvir za upravljanje kreditnega tveganja in okvir za upravljanje bilance.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v okvirih za upravljanje kreditnega tveganja in kreditnega tveganja nasprotne stranke

Strateški cilj: banke bi morale odpraviti strukturne pomanjkljivosti v okviru za upravljanje kreditnega tveganja, vključno s kreditnim tveganjem nasprotne stranke, ter pravočasno odpraviti odstopanja od regulativnih zahtev in nadzorniških pričakovanj. Banke bi morale biti sposobne hitro odkriti in ustaviti kopičenje tveganj v portfeljih, ki so bolj občutljivi na sedanje makro-finančno okolje.

Podjetja in gospodinjstva so doslej dokazala svojo odpornost proti gospodarski upočasnitvi zahvaljujoč visokim dobičkom, nizkim stopnjam brezposelnosti in velikim prihrankom. Medtem ko sta skupni delež in obseg nedonosnih posojil v nadzorovanih institucijah še vedno blizu rekordno nizkih ravni, pa se na obzorju že pojavljajo znaki slabšanja kakovosti aktive. Delež posojil v drugi skupini se je povečal pri posojilih gospodinjstvom, zlasti pri potrošniških posojilih, saj krčenje realnih dohodkov skupaj z višjimi obrestnimi merami vse bolj ovira sposobnost gospodinjstev, da servisirajo dolg. Podobno so se stečaji podjetij in stopnje neplačil začele povečevati z nizkih ravni, zabeleženih med pandemijo.

Cikel na trgu stanovanjskih nepremičnin v euroobmočju se je obrnil, pri čemer se je rast hipotekarnih posojil upočasnila in cene stanovanj znižale v večini držav v euroobmočju. Trg poslovnih nepremičnin je še vedno v upadu, saj se vrednotenja in obseg poslov strmo zmanjšujejo. K strožjim pogojem financiranja in negotovemu tržnemu okolju še dodatno prispevajo strukturne ranljivosti in nižje povpraševanje, zlasti po manj kakovostnih poslovnih in pisarniških nepremičninah. Izpostavljenost bank se zdi še posebno ranljiva v državah, ki so že prej beležile precenjenost nepremičnin ter precejšen delež posojil s spremenljivo obrestno mero in odloženim odplačilom, ki prinašajo večje tveganje refinanciranja.

Kombinacija višjih stroškov financiranja zaradi strožjih pogojev in visoke volatilnosti na finančnih trgih povečuje tveganja za nebančne finančne institucije z visokim finančnim vzvodom, zlasti tiste z velikimi pozicijami v izvedenih finančnih instrumentih. Izpostavljenost takim institucijam bi lahko za nekatere banke pomenila povišano kreditno tveganje nasprotne stranke, kar izpostavlja nujnost dobrih praks upravljanja tveganj.

Nadzorniki si že več let prizadevajo odpraviti strukturne pomanjkljivosti v okvirih bank za upravljanje kreditnega tveganja.^[7] Nadzorne aktivnosti sicer razkrivajo, da so banke na tem področju dosegle določen napredek, vendar izpostavljajo tudi več vztrajnih pomanjkljivosti. Te na primer segajo od omejene zmožnosti bank, da predvidijo nova tveganja (vključno s podnebnimi in okoljskimi tveganji) in jih ustrezno upoštevajo v rezervacijah za kreditno tveganje, do pomanjkljive pripravljenosti na morebiten skokovit porast dolžnikov v finančnih težavah in na tveganja pri refinanciranju ter znakov precenjenosti zastavljenega premoženja v portfeljih poslovnih nepremičnin. Potem ko so bile ugotovitve pregledov nadzornikov upoštevane v izidu procesa SREP 2023, so bile banke obveščene o posebnih nadzorniških ukrepih, nadzorniki pa natančno spremljajo izvajanje načrtovanih korektivnih ukrepov.

Kar zadeva upravljanje kreditnega tveganja nasprotne stranke, so ciljno usmerjeni pregled iz leta 2022 in inšpekcijski pregledi na kraju samem izpostavili pomembne pomanjkljivosti v skrbnem pregledu komitentov, opredelitvi nagnjenosti k prevzemanju tveganj, postopkih upravljanja neizpolnjenih obveznosti in okvirih za stresno testiranje. Medtem ko so nadzorovane institucije dosegle napredek pri odpravljanju ugotovljenih težav, so še vedno potrebna nadaljnja prizadevanja, da bodo banke dosledno usklajene s poročilom o zanesljivih praksah na področju organizacije in upravljanja kreditnega tveganja nasprotne stranke, ki je bilo objavljeno oktobra 2023.

V prihodnje se bodo nadzorne aktivnosti iz lanskega programa dela, katerih cilj je doseči strateški cilj pri upravljanju kreditnega tveganja in kreditnega tveganja nasprotne stranke, v veliki meri nadaljevale. Kljub temu je potrebna določena preusmeritev pozornosti, da bi se upoštevale spremembe v gospodarskem okolju in dosedanji napredek. Preostale pomanjkljivosti, ugotovljene leta 2020 v dopisu predsedniku/predsednici uprave, se bodo še naprej spremljale v okviru pregledov restrukturiranja posojil, majhne verjetnosti plačila in praks oblikovanja rezervacij. Kar zadeva slednje, se bo ciljno usmerjeni pregled zopet osredotočal na MSRP 9 in prilagoditve modelskih rezultatov, s čimer se bosta spremljala napredek bank in popravljanje preteklih ugotovljenih pomanjkljivosti. Poleg tega se bodo ciljno usmerjeni pregledi ter po potrebi pregledi na kraju samem in preverjanje notranjih modelov izvajali na bolj občutljivih portfeljih, kot so nepremičnine (stanovanjske in poslovne) ter mala in srednje velika podjetja (MSP). Kar zadeva kreditno tveganje nasprotne stranke, bodo skupne nadzorniške skupine še naprej natančno spremljale izpostavljenosti bank in preverjale ustreznost njihovih praks upravljanja tveganj, zato bodo ciljno spremljale napredek pri odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih v letu 2022.

Glavne dejavnosti

• Ciljno usmerjeni pregledi odpornosti portfeljev, ki so bolj občutljivi na trenutne makro-finančne razmere in izpostavljeni tveganju pri refinanciranju, vključno z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi ugotovitev iz prejšnjih ciljno usmerjenih pregledov posojil za stanovanjske in poslovne nepremičnine ter z uvedbo novega ciljno usmerjenega pregleda ranljivih posojilojemalcev iz sektorja MSP.
• Nadaljnje ukrepanje po ciljno usmerjenem pregledu MSRP 9, spremljanje napredka pri sposobnosti bank, da z modeli pričakovane kreditne izgube zajamejo nova tveganja, s poudarkom na prilagoditvah modelskih rezultatov.
• Podaljšanje poglobljenih analiz politike restrukturiranja posojil in majhne verjetnosti plačila.
• Podaljšanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, ki se osredotočajo na skupinsko razvrščanje po skupinah oslabitve in oblikovanje rezervacij v zvezi s posojili MSP v okviru MSRP 9, ter na portfelje prebivalstva in poslovne nepremičnine, vključno z vrednotenjem zastavljenega premoženja.
• Podaljšanje preverjanja notranjih modelov in nadaljnje ukrepanje s strani skupnih nadzorniških skupin, da ocenijo spremembe v modelih na osnovi notranjih bonitetnih ocen, povezane z novimi regulativnimi zahtevami, ter popravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti iz ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov.
• Nadaljnje ukrepanje po ciljno usmerjenem pregledu upravljanja kreditnega tveganja nasprotne stranke, ki je bil opravljen leta 2022.
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem o posebnih vidikih upravljanja kreditnega tveganja nasprotne stranke.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v okvirih za upravljanje bilance banke

Strateški cilj: banke bi morale zagotoviti zanesljivo in previdno organizacijo in strategijo na področju upravljanja bilance banke ob strogem nadzoru s strani upravljalnih organov in ustreznem zajetju tveganj, ki izhajajo iz sedanje denarne politike in hitrega spreminjanja gospodarskega okolja. Zlasti bi morale razviti zanesljive in verodostojne načrte financiranja, katerih cilj je vzpostaviti diverzificirano strukturo financiranja, ter učinkovite načrte ravnanja v nepredvidljivih okoliščinah, da bi lahko prestale kratkoročne likvidnostne šoke. Banke bi morale zagotoviti tudi ustrezno upravljanje pozicij obrestnega tveganja ob previdnih predpostavkah glede vedenja komitentov ter razviti odgovarjajoče strategije zmanjševanja tveganj, sorazmerne z njihovim profilom tveganosti.

Okolje obrestnih mer, v katerem poslujejo banke, se je v zadnjih dveh letih bistveno spremenilo. Medtem ko višje obrestne mere na splošno podpirajo dobičkonosnost nadzorovanih institucij, pa lahko povzročijo tudi višje stroške financiranja ter predstavljajo izziv za likvidnostno situacijo v bankah in splošneje za organizacijo, strategijo in okvir upravljanja bilance banke.

Zaradi volatilnosti na finančnih trgih in popravkov cen na trgih instrumentov s fiksnim donosom v luči trenutne dinamike obrestnih mer se je povečalo tveganje, da bi se v bančnih portfeljih, merjenih po odplačni vrednosti, nakopičile nerealizirane izgube. Čeprav so posledice lahko hude, kot so pokazali pretresi v nekaterih srednje velikih bankah v ZDA v marcu, kombinacija dejavnikov, ki so privedli do te epizode, doslej v bankah pod evropskim bančnim nadzorom še ni bila opažena. Kot kažejo podatki,^[8] objavljeni julija 2023, je bil skupni znesek nerealiziranih izgub razmeroma omejen in je februarja 2023 znašal 73 milijard EUR, v primerjavi s 620 milijardami USD v ameriških bankah ob koncu leta 2022^[9]. Nadzorniki že od druge polovice leta 2021 preverjajo, kako banke ocenjujejo in upravljajo obrestno tveganje in tveganje kreditnih razmikov, potem ko so se takrat pojavili prvi znaki inflacijskih pritiskov. Bančni nadzor v ECB je leta 2022 ta tveganja vključil v prednostne naloge nadzora in izvedel namenski ciljno usmerjeni pregled, da bi proaktivno ocenil pripravljenost bank na morebitno zvišanje obrestnih mer. Takratne ugotovitve so pokazale, da morajo banke pogosteje preverjati kalibracijo modelov za upravljanje bilance, da bi se odzvale na spremembe v vedenju komitentov, ki izhajajo iz novega režima obrestnih mer, in na slabosti v nekaterih strategijah varovanja pred tveganji.

Kar zadeva likvidnost in financiranje, so nadzorovane institucije doslej izkazovale veliko odpornost na spremembe v finančnem okolju. Medtem ko so se zaradi krčenja centralnobančnih rezerv in šibke denarne dinamike zmanjšale likvidnostne rezerve v bankah, so njihovi količniki likvidnostnega kritja in količniki neto stabilnega financiranja v povprečju še naprej precej nad regulativnim minimumom. Poleg tega nadzorovane institucije nimajo takšnih koncentracij financiranja kot nekatere srednje velike banke v ZDA, ki so na začetku tega leta propadle, saj glavni viri njihovega financiranja izhajajo predvsem iz vlog. To so večinoma vloge prebivalstva, pri čemer je večji del krit z jamstvom za vloge. Leta 2023 je bil opravljen ciljno usmerjeni pregled izhodnih strategij bank v zvezi s ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR) z namenom, da se zagotovi nemoten iztek programov CUODR in oceni pripravljenost bank. Nekatere banke so bile nato pozvane, naj dodatno diverzificirajo svoje vire financiranja. S ciljno usmerjenim pregledom se ocenjujeta tudi zanesljivost in trdnost načrtov financiranja bank, katerih rezultati se bodo upoštevali pri izidu SREP 2024.

V prihodnje bo bančni nadzor v ECB še naprej močno vztrajal pri tem, da morajo imeti banke vzpostavljeno zanesljivo ureditev upravljanja bilance. S ciljno usmerjenimi aktivnostmi se bosta preverjali organizacija in strategija bank na področju upravljanja bilance ter ocenila ustreznost predpostavk, na katerih temeljijo nekateri njihovi vedenjski modeli. Nadzorniki bodo ovrednotili tudi odpornost bank proti kratkoročnim likvidnostnim šokom ter verodostojnost in trdnost njihovih likvidnostnih načrtov v izrednih razmerah. Nadzorniki bodo nadaljevali tudi delo, ki se je začelo v prejšnjih letih, saj bodo nadalje preverjali, kako banke upravljajo IRRBB, pa tudi trdnost in zanesljivost njihovih načrtov financiranja.

Glavne dejavnosti

• Ciljno usmerjeni pregledi na naslednjih področjih: trdnost in zanesljivost načrtov financiranja, načrtovanje ravnanja v izrednih razmerah, zadostne zmogljivosti za optimizacijo zastavljenega premoženja kakor tudi organizacija in strategija pri upravljanju bilance banke.
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem, s katerimi se ocenjuje zanesljivost in ustreznost načrtov financiranja in sanacije.
• Nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev iz ciljno usmerjenega pregleda obrestnega tveganja in tveganja kreditnega razmika, z razširitvijo pregleda na širši sklop institucij.
• Inšpekcijski pregledi na kraju samem v zvezi z IRRBB, pri čemer se bodo preverjali zlasti položaj in strategija pri upravljanju bilance banke, vedenjski modeli IRRBB in strategija varovanja pred tveganji.

Druga prednostna naloga: pospešiti učinkovito popravljanje pomanjkljivosti v notranjem upravljanju ter upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj

Rezultati SREP 2023 še naprej izpostavljajo nezadosten napredek, ki so ga nekatere banke dosegle pri odpravljanju pomanjkljivosti v notranjem upravljanju. To še posebno velja za področja, povezana z delovanjem upravljalnih organov in njihovim strateškim usmerjanjem v bankah, pa tudi za zmožnosti agregiranja podatkov in poročanja o tveganjih. Poleg tega je na pomen dobrega upravljanja in zanesljivega obvladovanja tveganj ponovno opozoril propad nekaterih ameriških in švicarske banke v začetku leta 2023. Enako velja v kontekstu vztrajnega povečevanja podnebnih in okoljskih tveganj, katerih škodljive posledice se že čutijo povsod po svetu. Banke bodo morale pospešiti svoja prizadevanja ter v poslovnih strategijah in okvirih za upravljanje tveganj ustrezno upoštevati relevantne dimenzije tveganj, da bodo do konca leta 2024 v celoti izpolnile nadzorniška pričakovanja na tem področju. V podporo temu cilju je bančni nadzor v ECB pripravljen uporabiti orodja, ki jih ima na voljo (po potrebi vključno s kapitalskimi pribitki, uveljavljanjem pravil in sankcijami ter preverjanjem ocen sposobnosti in primernosti), da bi banke spodbudil k učinkovitemu popravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti, zlasti ko bodo določeni jasni ukrepi in konkretni roki za izpolnitev nadzorniških pričakovanj.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v delovanju upravljalnih organov in njihovi sposobnosti usmerjanja poslovanja

Strateški cilj: banke bi morale učinkovito odpraviti pomembne pomanjkljivosti v delovanju, nadzorni vlogi in sestavi upravljalnih organov ter v ta namen razviti in hitro izvesti zanesljive korektivne akcijske načrte, upoštevajoč nadzorniška pričakovanja.

Dobra ureditev notranjega upravljanja in učinkovito strateško usmerjanje prispevata k odpornosti in vzdržnosti poslovnih modelov bank. Zaradi trenutnih negotovih makro-finančnih obetov in sedanjih sprememb v okolju obrestnih mer po več letih spodbujevalnih pogojev financiranja morajo banke uporabljati učinkovito strateško usmerjanje in prilagoditi svoje prakse, da bi ustrezno ocenile, obvladovale in upravljale s tem povezana tveganja. Marčni pretresi v ameriškem in švicarskem bančnem sektorju so izpostavili ključno vlogo uprave in vodstva bank, ki imata končno odgovornost za zagotavljanje ustrezne ureditve notranjega upravljanja in učinkovitega procesa upravljanja tveganj. Izpostavili so tudi morebitne hude posledice za banko, če tega ni. Učinkovito strateško usmerjanje je potrebno tudi zato, da banke prilagodijo poslovne modele novim trendom, kot sta digitalizacija in pospešen zeleni prehod.

Odpravljanje pomanjkljivosti v upravljalnih organih je že več let ena glavnih prednostnih nalog bančnega nadzora v ECB. Čeprav je bilo na nekaterih področjih doseženo izboljšanje, je potreben večji napredek na področju sestave, kolektivne primernosti in nadzorne vloge uprave bank. Po neposrednem nadzorniškem udejstvovanju v letu 2022 so banke izboljšale svojo politiko raznolikosti, ki zdaj poleg spola vključuje tudi izobrazbo, izkušnje, geografski izvor in starost. Trenutno imajo skoraj vse nadzorovane institucije cilje, da odpravijo neravnovesja med spoloma v upravljalnih organih. Vendar je napredek pri doseganju teh ciljev še vedno nezadosten.^[10] Banke morajo poleg tega še nadalje izboljšati kolektivno primernost uprave in njeno sposobnost, da kritično presoja odločitve. Slednje je povezano s pomanjkljivostmi v sestavi uprave (npr. nezadostno število formalno neodvisnih direktorjev in pomanjkanje znanja na posebnih področjih, kot je IT) in v delovanju uprave (npr. premalo časa, namenjenega za razpravo, in vprašljivi postopki imenovanja upravljalnih organov). Dodatno je treba izboljšati tudi nadzorno vlogo komisij, kot je bilo ugotovljeno v ciljno usmerjenem pregledu upravljalnih organov v letu 2023.^[11]

Bančni nadzor v ECB bo nadaljeval z nadzorniškim udejstvovanjem, da bi dolgotrajne pomanjkljivosti v bankah odpravil s ciljno usmerjenimi pregledi in inšpekcijskimi pregledi na kraju samem. Poleg tega bodo nadzorniki posodobili in objavili nadzorniška pričakovanja o notranjem upravljanju in upravljanju tveganj.

Glavne dejavnosti

• Ciljno usmerjeni pregled učinkovitosti upravljalnih organov bank in ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem.
• Posodobitev in objava nadzorniških pričakovanj in najboljših praks na področju notranjega upravljanja bank in kulture upravljanja tveganj.^[12]

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti pri agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih

Strateški cilj: banke bi morale učinkovito odpraviti dolgotrajne pomanjkljivosti ter imeti ustrezen in učinkovit okvir za agregiranje podatkov in poročanje o tveganjih, kar bo podprlo upravljalni organ pri učinkovitem usmerjanju poslovanja ter omogočilo izpolnjevati pričakovanja nadzornikov, in sicer tudi v kriznih časih.

Pravočasno in natančno agregiranje podatkov in poročanje o tveganjih sta bistvena za zanesljivo sprejemanje odločitev in učinkovito strateško usmerjanje poslovanja banke, še posebno v sedanjem okolju, ter za namene poročanja o tveganjih ter finančnega in nadzorniškega poročanja. Rezultati doslej opravljenih nadzorniških pregledov – vključno s procesom SREP 2023 in tekočimi inšpekcijskimi pregledi na kraju samem – kažejo na nezadosten napredek pri odpravljanju vrzeli glede na pričakovanja nadzornikov in pri izpolnjevanju načel Baselskega odbora za bančni nadzor glede učinkovitega agregiranja podatkov in poročanja o tveganjih. Glavne pomanjkljivosti so povezane z nezadostno pozornostjo in nadzorno vlogo upravljalnih organov, s šibkostmi v podatkovni arhitekturi ter razdrobljenimi in slabo harmoniziranimi IT sistemi, z majhno zmožnostjo agregiranja podatkov ter z neučinkovitimi okviri notranjega upravljanja. Ključnega pomena je, da upravljalni organi to določijo kot nujno prednostno nalogo, saj so za odpravo pomanjkljivosti pri agregiranju podatkov in poročanju o tveganjih pogosto potrebni precejšnji viri.

Kot je bilo navedeno že v lanskih prednostnih nalogah nadzora, bančni nadzor v ECB krepi svoja prizadevanja, da bi nadzorovane institucije dosegle večji napredek pri odpravljanju dolgotrajnih pomanjkljivosti pri agregiranju podatkov in poročanju o tveganjih. Od leta 2024 dalje se bo vse pogosteje uporabljal tudi strukturiran mehanizem eskalacije, ki bo lahko vključeval tudi uveljavljanje pravil in sankcije.^[13] Vodnik o učinkovitem agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih dodatno krepi in podrobneje določa nadzorniška pričakovanja. Javno posvetovanje^[14] o vodniku je potekalo med julijem in oktobrom 2023, vodnik pa bo po načrtih objavljen leta 2024. Nadzorniki bodo izvajali tudi ciljno usmerjene preglede in inšpekcijske preglede na kraju samem ter okrepili nadzorniško udejstvovanje, kadar bodo v bankah ugotovljene vztrajne pomanjkljivosti. Poleg tega se bo poročilo uprave o upravljanju podatkov in kakovosti podatkov,^[15] ki je bilo poskusno pripravljeno na začetku leta 2023, nadaljevalo kot letni vprašalnik v bankah. Cilj je zagotoviti zadostno odgovornost upravljalnih organov bank v zadevah, povezanih z notranjim, finančnim in nadzorniškim poročanjem.

Glavne dejavnosti

• Natančnejša opredelitev nadzorniških pričakovanj v zvezi z izvajanjem načel na področju agregiranja podatkov in poročanja o tveganjih ter objava vodnika o učinkovitem agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih.
• Ciljno usmerjeni pregledi praks na področju agregiranja podatkov in poročanja o tveganjih.
• Inšpekcijski pregledi na kraju samem o agregiranju podatkov in poročanju o tveganjih (nadaljevanje iz leta 2023).
• Priprava poročila uprave o upravljanju podatkov in kakovosti podatkov – letni vprašalnik, s katerim bo zagotovljena zadostna odgovornost upravljalnih organov bank v zadevah, povezanih z notranjim, finančnim in nadzorniškim poročanjem.

Prednostna ranljivost: pomembne izpostavljenosti dejavnikom fizičnega in tranzicijskega tveganja zaradi podnebnih sprememb

Strateški cilj: banke bi morale ustrezno vključiti podnebna in okoljska tveganja v svojo poslovno strategijo ter v okvir notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, da bi lahko blažile in razkrivale takšna tveganja ter izpolnjevale relevantne regulativne zahteve in nadzorniška pričakovanja.

Globalne emisije toplogrednih plinov se še naprej povečujejo,^[16] kar povzroča nadaljnje globalno segrevanje, zaradi česar se intenzivirajo številne in sočasne nevarnosti, kot se je že večkrat pokazalo v rekordnih vročinskih valovih, požarih v naravi in poplavah v Evropi in drugih regijah sveta. Sedanje politike ne dosegajo ciljev glede globalnega segrevanja, določenih v Pariškem sporazumu iz leta 2015.^[17] Zaradi zamujanja s podnebnimi ukrepi se fizična in tranzicijska tveganja še povečujejo ter s tem morebiti tudi izgube v bankah, s čimer raste tveganje večje škode, ujetosti v visoko emisijske infrastrukture, nasedlih naložb in eskalacije stroškov.^[18] Geopolitične napetosti ter vse večje začetne naložbe in prelomne spremembe, ki so potrebne za zajezitev podnebnih sprememb in prilagajanje, bodo verjetno še dodatno poganjale tranzicijska tveganja ob strožjih pogojih financiranja.

Medtem ko je proces SREP 2023 pri nekaterih bankah razkril, da se je oblikovanje strategije na področju podnebnih in okoljskih tveganj nekoliko izboljšalo, se je pri drugih pokazalo, da je treba pomanjkljivosti nujno odpraviti. Kvalitativni ukrepi v okviru procesa SREP so se osredotočali predvsem na slabosti bank pri strateškem in operativnem načrtovanju ter pri poznavanju okoljskih, socialnih in upravljavskih tem v upravljalnih organih. Podnebna in okoljska tveganja so vplivala na raven zahtev v okviru drugega stebra za večje število bank kot v lanskem procesu SREP.^[19]

Za učinkovito odpravo pomanjkljivosti, ki so bile izpostavljene v podnebnem stresnem testu 2022^[20] in tematskem pregledu,^[21] je bančni nadzor v ECB vsaki instituciji naložil rok, tako da bodo banke do konca leta 2024 v celoti uskladile svoje prakse z nadzorniškimi pričakovanji iz Vodnika ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih iz leta 2020. Marca 2023 je bil eden od vmesnih mejnikov v tem procesu, saj so morale banke do tega meseca ustrezno kategorizirati podnebna in okoljska tveganja ter izvesti celovito oceno vplivov na njihove aktivnosti. Nekatere banke na tem področju še vedno kažejo resne pomanjkljivosti, nadzorniško udejstvovanje pa je potekalo z operativnimi akti, kvalitativnimi zahtevami v procesu SREP in ad hoc odločitvami Nadzornega odbora. Od bank se pričakuje, da bodo do konca leta 2023 podnebna in okoljska tveganja vključile v notranje upravljanje, strategijo in upravljanje tveganj ter do konca leta 2024 izpolnile vsa preostala nadzorniška pričakovanja iz leta 2020, vključno s popolno vključitvijo teh tveganj v proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP) in stresno testiranje. V prihodnje bo bančni nadzor v ECB še naprej uporabljal vsa razpoložljiva orodja, da banke izpolnijo ta pričakovanja, kar po potrebi vključuje tudi eskalacijo nadzornih ukrepov, kot so periodične denarne kazni ali kapitalski pribitki za posamezne banke.^[22]

Poleg tega bodo nadzorniki še naprej preverjali in ocenjevali ustreznost praks razkrivanja v bankah. Medtem ko so banke na tem področju dosegle določen napredek, kot je razvidno iz tretje ocene napredka, ki so ga evropske banke dosegle pri razkrivanju podnebnih in okoljskih tveganj, ostaja kakovost razkritih informacij nizka. Med drugimi področji, na katera bo v prihodnjih letih usmerjena pozornost, sta s podnebjem in okoljem povezano tveganje izgube ugleda in pravdno tveganje, ki izhajata iz objave ciljev glede zelenega prehoda oziroma zavez o ogljično nevtralnem poslovanju. Nadzorniki bodo začeli razvijati tudi okvir za ocenjevanje načrtov bank glede zelenega prehoda in pripravljenosti, da izpolnijo okoljske, socialne in upravljavske obveznosti iz direktive o kapitalskih zahtevah (CRD VI). Podnebna tveganja se bodo še naprej ocenjevala v nekaterih specifičnih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, medtem ko se bodo ciljno usmerjene samostojne misije v zvezi s podnebnimi in okoljskimi tveganji začele v letu 2024.

Glavne dejavnosti

• Ciljno usmerjeno nadaljnje ukrepanje v zvezi s pomanjkljivostmi, ugotovljenimi v podnebnem stresnem testu 2022 in tematskem pregledu, da bi se do konca leta 2024 dosegla popolna skladnost z nadzorniškimi pričakovanji.
• Pregled skladnosti bank z izvedbenimi tehničnimi standardi o poročanju in zahtevami glede razkritij v okviru tretjega stebra, ki se nanašajo na podnebna in okoljska tveganja, ter primerjava praks bank z nadzorniškimi pričakovanji.
• Poglobljena analiza o zmožnosti bank, da obravnavajo tveganje izgube ugleda in pravdno tveganje, povezano s podnebnimi in okoljskimi zavezami.
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem o podnebnih vidikih, bodisi samostojno ali v okviru načrtovanih pregledov posameznih tveganj (npr. kreditnega in operativnega tveganja ter tveganja v zvezi s poslovnim modelom).

Tretja prednostna naloga: doseči nadaljnji napredek pri digitalni preobrazbi in vzpostavljanju zanesljivih okvirov za operativno odpornost

Medtem ko večina nadzorovanih institucij napreduje pri digitalizaciji svojih operacij in storitev, da bi se lahko spoprijele z vse večjimi konkurenčnimi izzivi, morajo obenem okrepiti in po potrebi prilagoditi svoj okvir operativne odpornosti, da bi zmanjšale potencialna tveganja. Doseganje operativne odpornosti bi moralo prispevati k srednjeročni vzdržnosti poslovnih modelov bank in jim med drugim omogočiti, da izkoristijo prednosti inovativnih tehnologij. Vseeno nekatere banke pri doseganju svojih ciljev na tem področju zaostajajo. Poleg tega morajo nadzorovane institucije odpraviti ranljivosti, ki izhajajo iz vse večje operativne odvisnosti od zunanjih izvajalcev, ter izboljšati IT varnost oziroma upravljanje kibernetskih tveganj. To je zlasti pomembno zaradi vse večjih kibernetskih groženj, ki izhajajo iz sedanjega geopolitičnega okolja.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v strategijah za digitalno preobrazbo

Strateški cilj: banke bi morale z ustreznimi mehanizmi (npr. poslovno strategijo in upravljanjem tveganj) razviti in izvajati zanesljive načrte digitalne preobrazbe, da bi izboljšale vzdržnost svojega poslovnega modela in obvladovale tveganja, povezana z uporabo inovativnih tehnologij.

Nadzorovane institucije so v zadnjem času poročale o rekordno visoki dobičkonosnosti, ki je predvsem posledica višjih neto obrestnih marž. Vseeno so v njihovih poslovnih modelih še vedno prisotne strukturne pomanjkljivosti. Razmerje med stroški in prihodki bank ostaja vztrajno visoko in lepljivo, izvajanje ukrepov za zajezitev stroškov pa bi bilo lahko ob sedanjih visokih inflacijskih pritiskih zahtevno. V zvezi s tem bi morale biti nadzorovane institucije sposobne upravljati predvideno povečanje stroškov poslovanja, ne da bi ogrozile nujno potrebne naložbe v digitalno preobrazbo. Z digitalizacijo naj bi se okrepil konkurenčni položaj bank in povečala njihova odpornost proti konkurenci, ki prihaja izven bančnega sektorja.

Bančni nadzor v ECB je leta 2023 v celotnem enotnem mehanizmu nadzora izvedel horizontalno oceno in primerjalno analizo na podlagi zbranih podatkov o digitalni preobrazbi in uporabi finančne tehnologije (finteh). Rezultati te analize so bili posredovani bankam in so prispevali k opredelitvi številnih tveganj v zvezi z digitalno preobrazbo, med katerimi so strateško in izvedbeno tveganje, kibernetsko tveganje, tveganje odvisnosti od zunanjih izvajalcev ter tveganje pranja denarja in goljufij. Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem, ki so dopolnjevali horizontalno ocenjevanje, so zbudili pomisleke glede učinkovitega strateškega usmerjanja in izvedbe ter izpostavili tudi pomen usposabljanja zaposlenih in upravljalnih organov. Razkrili so tudi pomanjkljivosti pri načrtovanju proračuna in finančnem načrtovanju, saj imajo banke težave pri spremljanju finančnega učinka svojih pobud za digitalno preobrazbo. Rezultati teh aktivnosti so bili podlaga za nadzorno oceno poslovnih modelov bank v procesu SREP 2023. V prihodnje se bo bančni nadzor v ECB še naprej osredotočal na digitalno preobrazbo, pri čemer bo ciljno usmerjene preglede kombiniral z namenskimi inšpekcijskimi pregledi na kraju samem. Bančni nadzor v ECB bo objavil pričakovanja nadzornikov glede digitalne preobrazbe v bankah.^[23] Revidirana pričakovanja bodo pripomogla k izboljšanju metodologije nadzorniškega ocenjevanja.

Glavne dejavnosti

• Ciljno usmerjeni pregledi na področjih, kot so vpliv digitalne preobrazbe bank na poslovni model/strategijo, notranje upravljanje ter ugotavljanje/upravljanje tveganj, kar bo dopolnjeno z nadaljnjim ukrepanjem skupnih nadzorniških skupin v bankah, v katerih so ugotovljene pomembne pomanjkljivosti.
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem o digitalni preobrazbi, ki dimenzijo poslovnih modelov kombinirajo z IT vidiki v strategijah bank za digitalno preobrazbo.
• Objava nadzorniških pričakovanj in izmenjava najboljših praks v strategijah za digitalno preobrazbo.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v okvirih za operativno odpornost, namreč tveganja v zvezi z zunanjim izvajanjem IT storitev in varnostjo IT sistemov ter kibernetska tveganja

Strateški cilj: banke bi morale imeti zanesljivo ureditev za upravljanje tveganj v zvezi z zunanjim izvajanjem ter okvir za varnost IT sistemov in kibernetsko odpornost, da bi lahko proaktivno obravnavale nekrita tveganja, ki bi lahko povzročila pomembne motnje v izvajanju kritičnih dejavnosti ali storitev, hkrati pa zagotavljale skladnost z relevantnimi regulativnimi zahtevami in nadzorniškimi pričakovanji.

Kibernetsko tveganje in zaščita podatkov ostajata glavna dejavnika operativnega tveganja v bankah. Število kibernetskih incidentov, o katerih so nadzorovane institucije poročale bančnemu nadzoru v ECB, se je v prvi polovici leta 2023 skokovito povečalo, k čemur je prispevala precejšnja izpostavljenost bančnega sektorja novim kibernetskim grožnjam, kar je bilo med drugim posledica ruske vojne v Ukrajini in povišanih geopolitičnih napetosti. Destruktivni napadi so postali pomemben element v delovanju državnih akterjev, pri čemer so verjetna tarča tudi finančne institucije, saj imajo pomembno vlogo v kritični infrastrukturi.^[24] V porastu so zlasti napadi z izsiljevalskim programjem, pri čemer so kibernetski kriminalci postali bolj izpopolnjeni, banke pa so vse bolj na udaru novih tehnik izsiljevanja.

Slabosti v zunanjem izvajanju IT storitev predstavljajo še eno pomembno ranljivost, saj banke vse več uporabljajo zunanje ponudnike storitev. Zaradi vse daljših in vse bolj kompleksnih dobavnih verig morajo banke bolje razumeti in obvladovati svoje odnose z dobavitelji in (medsebojne) odvisnosti, da bi proaktivno obravnavale potencialna tveganja koncentracije. Dobro upravljanje sistemov in dobaviteljev je zato ključno, da lahko banke zadovoljijo potrebe strank in povečajo učinkovitost v vse bolj konkurenčnem okolju ob hkratnem zagotavljanju ustreznega upravljanja tveganj pri zunanjem izvajanju in uvajanju rešitev v oblaku. Rezultati procesa SREP 2023 so podkrepili pomen pomanjkljivosti v bankah pri upravljanju tveganj v zvezi z zunanjim izvajanjem IT storitev in varnostjo IT sistemov ter kibernetskih tveganj, saj je operativno tveganje še vedno najslabše ocenjen element v procesu SREP.^[25]

Bančni nadzor v ECB je zato uvedel letno zbiranje informacij o registrih zunanjih izvajalcev v nadzorovanih institucijah. V doslej opravljenih analizah so bile ugotovljene različne ranljivosti, med katerimi so velika odvisnost od nekaterih neevropskih zunanjih izvajalcev in veliko število pogodb o zunanjem izvajanju. Ustrezno upravljanje tveganj v zvezi z zunanjimi izvajalci, vključno z zunanjim izvajanjem storitev v oblaku, ostaja visoko na seznamu nadzornih nalog in se bo nadalje ocenjevalo v okviru tekočih dejavnosti.

Bančni nadzor v ECB bo poleg horizontalnega ocenjevanja ureditev zunanjega izvajanja v bankah in analiz tveganja koncentracije še naprej izvajal ciljno usmerjene preglede ureditev zunanjega izvajanja in kibernetske odpornosti, da bi bolje razumel naravo in velikost tveganj ter ukrepe bank za zmanjšanje tveganj. Ciljno usmerjene preglede bodo dopolnjevali tudi inšpekcijski pregledi na kraju samem, tako da se bodo pomanjkljivosti ugotavljale in ocenjevale v vsaki banki posebej. Zaradi skokovitega porasta kibernetskih napadov in pomena te teme v sedanjem geopolitičnem okolju bo bančni nadzor v ECB naslednje leto dodatno izvedel tudi tematski stresni test kibernetske odpornosti, da bi ocenil sposobnost bank pri odzivanju in okrevanju po uspešnih kibernetskih napadih.^[26]

Glavne dejavnosti

• Zbiranje podatkov in horizontalne analize registrov zunanjih izvajalcev, da se ugotovijo povezave med nadzorovanimi institucijami in zunanjimi izvajalci ter odkrijejo potencialne koncentracije tveganj v določenih izvajalcih.
• Ciljno usmerjeni pregledi zunanjega izvajanja in kibernetske odpornosti.
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem o upravljanju zunanjega izvajanja in kibernetski varnosti.
• Stresni test kibernetske odpornosti na ravni celotnega sistema v letu 2024 s poudarkom na odzivanju in okrevanju bank po kibernetskem incidentu ter sposobnosti, da pravočasno zajezijo posledice in obnovijo storitve.