Predgovor predsednice ECB Christine Lagarde

Tudi v letu 2025 je bila naša glavna prednostna naloga, da skrbimo za odpornost bank pod evropskim bančnim nadzorom. Svetovni gospodarski in geopolitični izzivi so še vedno hromili delovanje finančnih sistemov, kar kaže, kako pomembno je imeti močan nadzor, ki zagotavlja, da lahko bančni sektor euroobmočja še naprej podpira realno gospodarstvo.

Po več kot desetletju vztrajnega izboljševanja pod budnim očesom enotnega mehanizma nadzora so banke kljub vse večji geopolitični negotovosti in makroekonomskim pritiskom ostale odporne. V tretjem četrtletju 2025 je skupni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala znašal 16,1%, količnik likvidnostnega kritja pa je ostal robusten pri 157%, kar je v obeh primerih precej nad veljavnimi zahtevami. Ohranila se je tudi dobičkonosnost, saj se je povprečna donosnost lastniškega kapitala stabilizirala pri okrog 10%. To je pomagalo bankam, da so tudi v obdobju počasnejše rasti in stalnih strukturnih premikov še naprej podpirale gospodinjstva in podjetja.

Izzivi, ki nastajajo zaradi stopnjevanja trgovinskih napetosti, povečane negotovosti in ranljivosti v posameznih sektorjih, se še niso v celoti pokazali v bilancah stanja bank. Vendar pa se šoki lahko prenašajo z zamikom in nelinearno, zato je nujno, da banke in nadzorniki pri svojem delu upoštevajo možna prihodnja gibanja in pravočasno ukrepajo, če ugotovijo, da se tveganja povečujejo.

Poleg tega je ECB v luči sedanje svetovne razprave o zapletenosti finančnih pravil za evropska sozakonodajalca pripravila priporočila, kako bi bilo mogoče poenostaviti regulativni, nadzorni in poročevalski okvir EU za nadzor skrbnega in varnega poslovanja. Vzporedno s tem bančni nadzor v ECB skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi izvaja sklop reform nadzorniških procesov, da bi bili ti bolj učinkoviti in osredotočeni na tveganja. Cilj vseh teh prizadevanj je zmanjšati regulativno zapletenost, hkrati pa ohraniti odpornost in moč evropskega bančnega sektorja.

Obenem se bančni nadzor še naprej osredotoča na strukturne izzive, ki preoblikujejo bančno okolje. Ena ključnih prednostnih nalog tako ostajajo podnebna in z naravo povezana tveganja, medtem ko banke pripravljajo verodostojne načrte prehoda. Poleg tega digitalizacija in hitro uvajanje umetne inteligence po eni strani ustvarjata priložnosti za inovacije in povečevanje učinkovitosti, po drugi strani pa povečujeta konkurenco in izpostavljata banke novim operativnim tveganjem, kot so kibernetske grožnje in ranljivosti v infrastrukturah IKT.

Kot zadnje, dogajanja v letu 2025 so še izraziteje pokazala, da potrebujemo »več Evrope«. Za krepitev notranje povezanosti Evrope, povečanje njene konkurenčnosti in sprostitev evropskega gospodarskega potenciala je bistveno, da na podlagi napredka, ki smo ga dosegli pri okviru za krizno upravljanje in jamstvo za vloge, dokončamo bančno unijo – vključno z vzpostavitvijo evropskega sistema jamstva za vloge – in poglobimo enotni evropski trg.

ECB ostaja trdno odločena, da bo tudi v prihodnje skrbela, da bančni sektor v euroobmočju ostane močan in prilagodljiv. Z uspešnim, učinkovitim in na tveganjih temelječim nadzorom bo še naprej varovala finančno stabilnost, podpirala vzdržno rast in zagotavljala, da v svetu, ki se hitro spreminja, bančni sektor euroobmočja ostaja odporen in sposoben služiti realnemu gospodarstvu.

Predgovor predsednice Nadzornega odbora Claudie Buch

V letu 2025 je bančni nadzor v ECB še naprej izvajal program za optimizacijo nadzora ter hkrati skrbel, da bančni sistem v euroobmočju ostane odporen. V okviru reforme procesa SREP, ki bo v celoti izvedena v letu 2026, smo tudi širše pregledali nadzorniške postopke.

Naš glavni cilj je bil prilagoditi evropski bančni nadzor tako, da bo bolj uspešen, učinkovit in usmerjen na tveganja. Na podlagi predlogov, ki so jih prispevali različni deležniki, smo pripravili celovit program reform, ki se zdaj intenzivno izvaja, kot je opisano v našem poročilu Optimizacija nadzora, ohranjanje odpornosti: program ECB za bolj učinkovit, uspešen in na tveganjih temelječ evropski bančni nadzor. O napredovanju teh reform in njihovih učinkih bomo obveščali v letnih poročilih ECB o nadzornih dejavnostih, začenši s tokratnim poročilom.

Z optimizacijo nadzora bomo lahko bolje zagotavljali odpornost bančnega sistema. Namen nadzora je skrbeti, da so banke varne in trdne. To pomeni, da moramo ranljivosti prepoznati čimbolj zgodaj, tako da se banke odločno spoprimejo z njimi, in da – kadar je to potrebno – zaostrimo nadzorniške ukrepe. Z reformami, ki se zdaj izvajajo, bomo sprostili nadzorniške zmogljivosti, da se bomo lahko bolj osredotočali na sprotna dogajanja na področju tveganj ter ostali okretni in prilagodljivi v okolju, ki se hitro spreminja. Tako bodo nadzorniki lahko hitreje prepoznali šibke točke in poskrbeli, da banke pravočasno ukrepajo za ohranitev svoje splošne odpornosti. Pri odpornosti namreč ne gre zgolj za trdne finance, ampak tudi za operativno prožnost, kakovostno notranje upravljanje in dobro upravljanje tveganj. Odpornost omogoča bankam, da lahko izvajajo finančne storitve tudi v stresnih razmerah. Pomembna je tudi za njihovo konkurenčnost in dolgoročni poslovni model.

Varovanje odpornosti je še posebej pomembno v sedanjem okolju, v katerem obstaja velika negotovost glede ekonomskih politik ter gospodarskih in geopolitičnih razmer. A ta negotovost se ne kaže dovolj jasno v tržnih kazalnikih finančnega stresa, kar bi lahko povzročilo nenadno prevrednotenje tveganj. Trenutno so kapitalski in likvidnostni blažilniki bank resda precej večji od regulativnih zahtev, dobičkonosnost pa je močna. Vendar pa so srednjeročni do dolgoročnejši obeti za finančno stabilnost postali bolj negotovi. Zaradi povečanih geopolitičnih napetosti, visokih vrednotenj v več segmentih finančnega trga, vse večje prepletenosti z nebančnimi finančnimi posredniki in zaradi tveganja nenadnih premikov v razpoloženju na trgih se šoki lahko pojavijo nepričakovano in se hitro razširijo.

Zato moramo še naprej gledati onkraj kratkoročnih kazalnikov uspešnosti bank in ugotavljati, kje bi banke lahko bile ranljive na neugodna zunanja gibanja. To je kontekst, v katerem smo določili prednostne naloge nadzora za cikel 2026–2028.

Prva prednostna naloga je povečati odpornost bank proti geopolitičnim tveganjem in makro-finančnim negotovostim. To vključuje vzdrževanje zdravih kreditnih standardov, ustrezno kapitalizacijo ter preudarno upravljanje podnebnih tveganj in tveganj, povezanih z naravo. V okviru tega dela bomo leta 2026 izvedli povratni stresni test, da odkrijemo individualne scenarije razvoja geopolitičnih tveganj, ki bi lahko resno prizadeli finančni položaj vsake posamezne banke.

Druga prednostna naloga se osredotoča na operativno odpornost bank in robustnost njihove tehnologije. Banke morajo bolje upravljati operativna tveganja, odpraviti slabosti pri tem, kako zbirajo in uporabljajo informacije o tveganjih, ter poskrbeti, da digitalno preobrazbo – vključno z uporabo umetne inteligence – podpirajo dobro upravljanje tveganj in kontrole.

Prožen in prilagodljiv nadzor, ki se jasno osredotoča na pomembna tveganja in varuje splošno odpornost bank v euroobmočju, je strateški odziv na spremembe v okolju tveganj. Da bi lahko izpolnjevali naš mandat ohranjanja varnosti in trdnosti bank, potrebujemo močan regulativni okvir. V Evropi bi večja harmonizacija bančnih pravil in evropskega jamstva za vloge spodbudila integracijo in poenostavitev. Krepitev enotnega trga pa bi prispevala k večji učinkovitosti bančnega sektorja.

Na mednarodni ravni je odporen svetovni finančni sistem ključnega pomena za rast in stabilnost. V ta namen potrebujemo skupne regulativne standarde in dobro usklajevanje med nadzorniki. V času, ko se geopolitične napetosti povečujejo, moramo skrbeti, da ti varnostni ukrepi ostanejo v veljavi in se še naprej izvajajo. Fragmentacija ali kakršna koli oslabitev standardov bi lahko ogrozila sposobnost bank, da prestanejo negativna gibanja.

1 Bančni nadzor v letu 2025

1.1 Odpornost bank pod evropskim bančnim nadzorom v letu 2025

Bančni sektor euroobmočja^[1] je v zadnjem letu ostal odporen ter ohranil ugoden profil tveganosti in trdne temelje. Skupni prehodni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) pomembnih institucij se je v tretjem četrtletju 2025 medletno rahlo zvišal na 16,1% s 15,7% v letu 2024.^[2] To izboljšanje je bilo predvsem rezultat visoke dobičkonosnosti in visokih zadržanih dobičkov v pomembnih institucijah. Skupni prehodni količnik finančnega vzvoda je za pomembne institucije ostal približno nespremenjen na ravni 5,9%.

Ob postopnem zmanjševanju presežne likvidnosti v euroobmočju je bančni sektor ohranil visoke količnike likvidnosti, ki so ostali precej nad minimalnimi zahtevami. Leta 2025 je skupni količnik likvidnostnega kritja pri pomembnih institucijah znašal 157%, njihov skupni količnik neto stabilnih virov financiranja pa 126%.

Dobičkonosnost pomembnih institucij se je v letu 2025 izkazala za odporno. Neto obrestni prihodki so kljub rahljanju denarne politike ostali visoki in so bili precej višji kot v obdobju nizkih obrestnih mer. Poleg tega so neobrestni prihodki beležili močno rast, ki so jo poganjale dejavnosti upravljanja premoženja in povečani neto prihodki iz provizij za plačilne storitve.

Stabilna je ostala tudi kakovost sredstev, pri čemer so nanjo spodbudno vplivale skromne makroekonomske razmere in trdne bilance zasebnega sektorja. Skupni delež nedonosnih posojil v pomembnih institucijah je v prvih treh četrtletjih leta znašal 1,9%,^[3] raven rezervacij pa je kazala, da banke pričakujejo stabilno kakovost sredstev. Vseeno je ta stabilnost zakrila nekatere razlike med državami in razredi sredstev. Šibko povpraševanje nefinančnih družb po posojilih je bilo ob neto zaostrovanju kreditnih standardov bank v zadnjih četrtletjih posledica različnih negativnih dejavnikov, kot so trgovinske napetosti in s tem povezana negotovost v zadnjem letu. Število stečajev v euroobmočju se je, sicer z nizke izhodiščne ravni, v tretjem četrtletju 2025 medletno povečalo za 5,1%^[4], pri čemer je bila večina primerov skoncentrirana med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP).

Skupno je delež nedonosnih posojil v pomembnih institucijah pri portfeljih MSP in širših portfeljih nefinančnih družb ostal stabilen, na ravni približno 4,9% oziroma 3,5%. Delež nedonosnih posojil na drugi stopnji, tj. delež posojil, pri katerih se je kreditno tveganje znatno povečalo od začetnega pripoznanja, se je za MSP rahlo zmanjšal na 15,4% (–0,16 odstotne točke na medletni ravni), za nefinančne družbe pa na 13,6% (–0,46 odstotne točke).

V sektorju poslovnih nepremičnin so kazalniki razpoloženja in merila skupne kakovosti sredstev kazali, da se trgi v euroobmočju stabilizirajo kljub neugodnim gibanjem v segmentu pisarniških prostorov. Delež posojil na drugi stopnji se je za poslovne nepremičnine medletno zmanjšal za 1,74 odstotne točke na 17,8%. Kljub temu se je v nekaterih državah število nedonosnih posojil v portfeljih posojil malim in srednje velikim podjetjem in za poslovne nepremičnine močno povečalo, kar kaže, da je treba te segmente še naprej podrobno spremljati.

V segmentu gospodinjstev so nižje obrestne mere in vse boljši obeti na stanovanjskem trgu spodbujali močno povpraševanje po hipotekarnih posojilih, kakovost sredstev pa se je še naprej izboljševala. Nasprotno se je kakovost sredstev pri potrošniških kreditih malenkostno poslabšala, saj se je delež nedonosnih posojil medletno povečal za 0,16 odstotne točke na 5,5%.

1.1.1 Stresni testi v letu 2025

Leta 2025 je bančni nadzor v ECB izvedel stresni test solventnosti za pomembne institucije v euroobmočju.^[5] V stresnem testu na ravni EU, ki ga je usklajeval Evropski bančni organ (EBA), je sodelovalo skupno 51 velikih bank v euroobmočju, v vzporednem stresnem testu, ki ga je usklajevala ECB, pa je sodelovalo 45 srednje velikih institucij. V vseh institucijah je bil uporabljen enak analitični okvir. EBA je objavil podrobne rezultate stresnega testa na ravni EU v letu 2025 za 51 največjih bank v euroobmočju. ECB je objavila individualne rezultate za dodatnih 45 srednje velikih bank ter poročilo o skupnih končnih rezultatih svojega stresnega testa bank v euroobmočju za celoten vzorec 96 nadzorovanih subjektov.^[6]

Na splošno je stresni test pokazal, da je bančni sektor euroobmočja sposoben preživeti resen, a verjeten gospodarski upad. Stresni test iz leta 2025 je ponovno potrdil, da se odpornost bančnega sektorja od vzpostavitve enotnega mehanizma nadzora (EMN) leta 2014 povečuje. Z začetne ravni 11,1% ob koncu leta 2013 se je agregatni količnik CET1 zvišal na 16,0% ob koncu leta 2024 (Graf 1). Stresno testirani količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala se je po neugodnem scenariju v tem obdobju postopno zviševal ter dosegel raven, ki je bila v stresnem testiranju iz leta 2025 za 3,5 odstotne točke višja kot v celoviti oceni, ki jo je ECB opravila leta 2014. V primerjavi s stresnim testom iz leta 2023 so rezultati stresnega testa, izvedenega leta 2025, pokazali večje skupne izgube iz kreditnega tveganja zaradi večjega povečanja obsega nedonosnih posojil, medtem ko so bili izgube iz tržnega tveganja, izgube iz operativnega tveganja in vpliv na znesek izpostavljenosti tveganj približno enaki kot v prejšnjem stresnem testu iz leta 2023.

Glede na to je večja dobičkonosnost bankam omogočila, da so v obdobju stresnega testa bolje absorbirale neugodne šoke in več kot nadomestile visoke izgube. Zato je bilo zmanjšanje kapitala manjše, pri čemer so v primerjavi s stresnim testom iz leta 2023 k večini izboljšanja v rezultatih stresnega testa iz leta 2025 prispevali neto obrestni prihodki.

Rezultati stresnih testov se upoštevajo v nadzorniškem dialogu ECB z nadzorovanimi subjekti. Morebitne kvalitativne pomanjkljivosti, ugotovljene med stresnim testiranjem, prispevajo k upravljavski komponenti procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) in lahko zato potencialno vplivajo na zahteve iz drugega stebra. Kvantitativni rezultati se upoštevajo pri določanju napotkov iz drugega stebra in njihovega količnika finančnega vzvoda. V grafu 1 je prikazano gibanje agregiranih količnikov navadnega lastniškega temeljnega kapitala na ravni sistema pred stresnim dogodkom in po njem v nadzorniških stresnih testih, izvedenih v celotni EU.

Graf 1

Skupni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala ob začetku in ob koncu triletnega neugodnega scenarija

(odstotki zneska izpostavljenosti tveganju)

ECB je vzporedno s stresnim testom na ravni EU iz leta 2025 izvedla raziskovalno scenarijsko analizo za kreditno tveganje nasprotne stranke, s katero je ocenila sposobnost izbranih bank za modeliranje kreditnega tveganja nasprotne stranke v različnih stresnih scenarijih in opredelila ranljivosti, povezane z izpostavljenostjo do nebančnih finančnih institucij. Čeprav ta analiza ni neposredno vplivala na kapitalske zahteve, so bile njene ugotovitve uporabljene kot prispevek k nadzorniškemu dialogu s sodelujočimi institucijami.

Rezultat analize je pokazal, da so bile stresno testirane izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke po odbitku zavarovanja do nefinančnih družb in nebančnih finančnih institucij s sedežem v ZDA še posebno velike. Poleg tega so bile izgube iz kreditnega tveganja nasprotne stranke na podlagi scenarija depreciacije eura na splošno večje kot na podlagi scenarija znižanja obrestnih mer. Hkrati je videti, da je bilo stresno testirano tveganje neugodnega gibanja, s katerim se je merila stopnja pozitivne korelacije med izpostavljenostjo do nasprotne stranke in tveganjem neplačila nasprotne stranke, razmeroma omejeno.

1.2 Prednostne naloge nadzora v obdobju 2025–2027

1.2.1 Uvod

Obete za bančni sektor zaznamujejo predvsem vztrajna negotovost glede geopolitičnega okolja in njene posledice za gospodarstvo euroobmočja. Čeprav je bančni sektor euroobmočja v zadnjih obdobjih pretresov ostal odporen, je bančni nadzor v ECB v prednostnih nalogah nadzora ponovno pozval k previdnosti ter potrebi po nadaljnjem spremljanju in rednem ocenjevanju posledic, ki bi jih ti zunanji šoki lahko imeli za sektor. V zvezi s tem so bili nadzorovani subjekti pozvani, naj okrepijo svojo sposobnost, da vzdržijo neposredne makrofinančne grožnje in hude geopolitične šoke (prva prednostna naloga, glej razdelek 1.2.2), pri čemer naj se osredotočijo predvsem na svoje okvire za upravljanje kreditnega tveganja in okvire za operativno odpornost. Zaradi vseprisotne narave geopolitičnih tveganj je bilo nadzorovanim subjektom priporočeno, naj potencialne posledice teh tveganj vključijo v svoje poslovne strategije in okvire za upravljanje tveganj. Poleg tega so bili nadzorovani subjekti pozvani, naj pospešijo svoja prizadevanja za učinkovito in pravočasno odpravo vztrajnih pomembnih pomanjkljivosti, ugotovljenih pri njihovem agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih, v njihovih poslovnih strategijah ter pri upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj (druga prednostna naloga, glej razdelek 1.2.3), kar je bilo odraz okrepljene pozornosti, ki jo nadzorniki namenjajo tem kritičnim področjem. Ker tehnološki napredek postaja ena od prednostnih nalog za prihodnost bančnega sektorja, so bili nadzorovani subjekti pozvani, naj okrepijo svoje strategije digitalizacije in se spopadejo z novimi izzivi, ki izhajajo iz uporabe novih tehnologij (tretja prednostna naloga, glej razdelek 1.2.4).

1.2.2 Prva prednostna naloga: krepitev odpornosti proti neposrednim makrofinančnim grožnjam in hudim geopolitičnim šokom

1.2.2.1 Upravljanje geopolitičnih tveganj v okviru prednostnih nalog nadzora

Geopolitična tveganja zaradi velike svetovne negotovosti in medsebojne prepletenosti takih tveganj ostajajo ključno področje prednostnih nalog nadzora ECB v obdobju 2025–2027. Poleg tega je poudarilo potrebo, da banke ta tveganja vključijo v svoje krovne okvire upravljanja tveganj in ohranjajo splošno odpornost.

Obravnavanje geopolitičnih tveganj

V letu 2025 so nadzorniške ocene temeljile na okviru, določenem leta 2024^[7], da bi bolje razumeli, kako geopolitični šoki vplivajo na finančni sistem in banke. Skupne nadzorniške skupine so geopolitične dejavnike vključile v ocenjevanje kreditnega, tržnega, likvidnostnega, operativnega in upravljavskega tveganja ter jih obravnavale kot medsektorske dejavnike. Nadzorniki so se osredotočili na upravljanje bank in njihovo upravljanje tveganj, vključno z njihovo sposobnostjo za prepoznavanje in ocenjevanje geopolitičnih šokov in odzivanje nanje. ECB je januarja 2025 organizirala razpravo z bankami v okviru okrogle mize, da bi pridobila vpogled v njihove prakse na področju upravljanja geopolitičnih tveganj, kar je prispevalo k nadzornim dejavnostim in podprlo širše pobude ECB za povečanje odpornosti bank proti geopolitičnim šokom. Geopolitična tveganja so bila vključena tudi v stresni test na ravni EU iz leta 2025^[8], ki je temeljil na neugodnem svetovnem geopolitičnem scenariju (glej razdelek 1.1.1).

Bančni nadzor v ECB je leta 2025 posebno pozornost namenil operativni razsežnosti geopolitičnega tveganja. Skupne nadzorniške skupine so pregledale pripravljenost bank na kibernetske napade, izzive na področju fizične varnosti in motnje pri storitvah, ki jih izvajajo zunanji izvajalci. ECB je sprejela nadaljnje ukrepe na podlagi ugotovitev stresnega testa kibernetske odpornosti iz leta 2024^[9], ki so potrdile, da so banke večinoma dobro pripravljene za okrevanje po kibernetskem napadu, vendar so tudi razkrile področja, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja. Nadzor na tem področju je dopolnjeval nadaljnje izvajanje akta EU o digitalni operativni odpornosti (DORA)^[10].

Poleg tega je bančni nadzor v ECB še naprej pozorno spremljal banke v euroobmočju, ki imajo podrejene družbe v Rusiji, ter od njih zahteval jasne časovne načrte zmanjševanja tveganja, redno poročanje in ukrepe, ki temeljijo na tveganju, da bi se zagotovilo pravočasno in urejeno zmanjšanje izpostavljenosti.

ECB je poleg tega na svojem spletnem mestu o bančnem nadzoru ustvarila posebno spletno stran, namenjeno geopolitičnemu tveganju.

1.2.2.2 Okviri za upravljanje kreditnega tveganja

Nadzorniki so v celotnem letu 2025 še naprej obravnavali strukturne pomanjkljivosti v okvirih bank za upravljanje kreditnega tveganja ter spremljali geopolitična tveganja, makroekonomsko negotovost in nastajajoča tveganja v ranljivih sektorjih, tj. dejavnike, ki lahko povečajo kreditno tveganje. Na primer, zaradi hitro razvijajočih se odnosov med bankami in nebančnimi finančnimi institucijami, kot so zasebni tržni skladi, so lahko banke izpostavljene novim neposrednim in posrednim tveganjem, na katera morajo biti nadzorniki pozorni.^[11] Kljub spreminjajočim se tveganjem se temelji nadzora na področju kreditnega tveganja niso spremenili. ECB se je tudi v letu 2025 osredotočala na celoten cikel upravljanja kreditnega tveganja, od odobravanja posojil do upravljanja nedonosnih posojil, pri čemer je zagotavljala, da so imele banke vzpostavljene proaktivne postopke upravljanja.

S tem povezane dejavnosti nadzora na kraju samem in na daljavo so bile konsolidirane, vodile pa so jih skupne nadzorniške skupine, s čimer se je zagotovil celosten in učinkovit pristop k nadziranju kreditnega tveganja.

Inšpekcijski pregledi na kraju samem (glej razdelek 1.4.2) so bili v letu 2025 osredotočeni na portfelje prebivalstva, poslovnih nepremičnin, financiranja s finančnim vzvodom in velikih podjetij ali MSP, pri čemer so bili posebej usmerjeni na odobravanje posojil, razvrščanje tveganj in prakse modeliranja za pričakovane kreditne izgube.

Horizontalne dejavnosti na daljavo (glej razdelek 1.4.1) so temeljile na ključnih ugotovitvah iz inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Skupne nadzorniške skupine so denimo po celovitem pregledu financiranja s finančnim vzvodom 12 bankam izdale pisma s priporočili o tem, kako bi morale banke odpraviti pomanjkljivosti, ugotovljene v omenjenem pregledu. Horizontalne funkcije in skupne nadzorniške skupine so izvedle tudi ocene na daljavo v okviru horizontalnih ciljno usmerjenih pregledov in poglobljenih analiz posameznih bank. Na primer, dokončan je bil ciljno usmerjeni pregled upravljanja nastajajočih tveganj v portfeljih MSP^[12], skupne nadzorniške skupine pa so opravile poglobljene analize o temah in tveganjih, specifičnih za njihove banke, kot sta restrukturiranje in učinkovitost sistemov zgodnjega opozarjanja.

Prav tako je bil še naprej poudarek na ocenjevanju podnebnega tveganja in tega, kako vpliva na kreditno tveganje, oziroma konkretneje na energetski učinkovitosti stavb in razpoložljivosti zavarovalnega kritja za dogodke, ki vključujejo fizične nevarnosti. V okviru teh prizadevanj je ECB organizirala dve namenski konferenci s predstavniki sektorja, na katerih so udeleženci razpravljali o izzivih in iskali potencialne rešitve.^[13]

Pri odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih na področju kreditnega tveganja nasprotne stranke, je bil v letu 2025 dosežen dodaten napredek. Poleg tega se je nadaljevalo skupno delo s svetom guvernerjev centralnih bank ZDA in britansko centralno banko Bank of England v zvezi z izpostavljenostjo iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke do nebančnih finančnih institucij, s posebnim poudarkom na merjenju kreditnega tveganja nasprotne stranke in izpostavljenosti do nebančnih institucij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi vzdrževanja trga. Analiza je razkrila, da morajo banke nadaljevati svoja prizadevanja za izboljševanje kakovosti podatkov, da bi bilo njihovo merjenje kreditnega tveganja nasprotne stranke trdno in zanesljivo. S stresnim testiranjem bank glede njihove izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke naj se ne bi le stresno testirali dejavniki tržnega tveganja, temveč tudi obravnavali koncentracija in likvidnost portfeljev. Poleg tega bi morale imeti banke vzpostavljeno zanesljivo upravljanje kreditnega tveganja nasprotne stranke znotraj enega dne, s katerim bi ustrezno obravnavale dejavnost svojih nasprotnih strank čez dan, zlasti nebančnih vzdrževalcev trga.

ECB je tudi v letu 2025 spremljala tveganje pri poravnavi v tujih valutah na vzorcu pomembnih institucij, ki so na tem področju najbolj dejavne. V ta namen na podlagi revidirane metodologije svetovnega odbora za devizne trge (Global Exchange Committee) zbira polletne podatke in statistiko o tveganju pri poravnavi v tujih valutah ter redno sodeluje s pomembnimi institucijami glede notranjih sprememb in splošnih tržnih trendov.

Banke so bile pisno seznanjene s podrobnimi ugotovitvami vseh dokončanih nadzornih dejavnosti na kraju samem in na daljavo, na namenskih sestankih pa jim je bil vsak rezultat podrobno pojasnjen (glej razdelek 1.3.1). Te ugotovitve so bile po potrebi upoštevane pri rezultatih SREP, o nadzorniških ukrepih, povezanih s tem, pa se je z nadzorovanimi subjekti razpravljalo v okviru rednega nadzorniškega dialoga.

1.2.2.3 Okviri operativne odpornosti za tveganje na področju IKT, vključno s tveganjem v zvezi s kibernetsko varnostjo in tretjimi ponudniki storitev IKT

ECB je leta 2025 še naprej prednostno obravnavala operativno odpornost pomembnih institucij, s poudarkom na varnosti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), vključno s kibernetsko varnostjo, in tveganju v zvezi s tretjimi ponudniki storitev IKT. Akt o digitalni operativni odpornosti je od januarja 2025 preoblikoval nadzorne dejavnosti, pri čemer od bank zahteva, da okrepijo upravljanje tveganj na področju IKT, vključno z upravljanjem tveganj v zvezi s tretjimi ponudniki storitev IKT, in poročanje o incidentih, povezanih z IKT. Nadzorniške metodologije so bile posodobljene, da bi se zagotovila njihova usklajenost z zahtevami iz akta o digitalni operativni odpornosti v vseh nadzornih dejavnostih. Okviri ECB za poročanje o kibernetskih incidentih in zunanjem izvajanju so bili razveljavljeni ter nadomeščeni z roki za poročanje in standardiziranimi predlogami, določenimi v aktu o digitalni operativni odpornosti.

V odziv na spreminjajoče se razmere na področju kibernetskega tveganja so nadzorniki pripravili obsežen krizni protokol za ravnanje ob kibernetskih incidentih, da bi izboljšali usklajevanje in zmogljivosti v notranjih in zunanjih okvirih kibernetskega tveganja. Te zmogljivosti so vključevale notranje priprave ECB in mednarodne protokole za odzivanje na incidente.

Inšpekcijski pregledi tveganja IKT na kraju samem, izvedeni v letu 2025, so temeljili predvsem na prednostnih nalogah nadzora ECB ter bili osredotočeni na kibernetsko varnost in upravljanje tveganj v zvezi s tretjimi ponudniki storitev IKT. Dodatni inšpekcijski pregledi na kraju samem so bili izvedeni po posebnem pristopu, kot so zahtevale skupne nadzorniške skupine (glej razdelka 1.3.1 in 1.4.2). Poleg tega je ECB vzpostavila ekipo za pregled nad penetracijskim testiranjem na podlagi analize groženj v pomembnih institucijah. Testiranje TLPT je novo nadzorniško orodje, ki se uporablja na podlagi akta o digitalni operativni odpornosti in v zvezi s katerim ECB deluje kot odgovorni organ za pomembne institucije. ECB je v letu 2025 na podlagi akta o digitalni operativni odpornosti od pomembnih institucij prvič zahtevala, da predložijo registre informacij o pogodbenih dogovorih o uporabi storitev IKT, ki jih opravljajo tretji ponudniki storitev IKT. Analize podatkov so potrdile trenutne trende: večje zanašanje na tretje ponudnike storitev IKT, koncentracija majhnega števila tretjih ponudnikov storitev IKT, zlasti ponudnikov storitev v oblaku, in nizka stopnja nadomestljivosti tretjih ponudnikov storitev IKT v kombinaciji s težavami pri ponovnem vključevanju storitev, oddanih v zunanje izvajanje.

Zato je bil namen Vodnika ECB o zunanjem izvajanju storitev v oblaku pojasniti pričakovanja ECB glede zahtev, ki so opredeljene v aktu o digitalni operativni odpornosti, ter z boljšo preglednostjo povečati enotnost nadzora in prispevati k enaki obravnavi institucij.

Kibernetsko tveganje in tveganja pri zunanjem izvajanju storitev IT ostajajo ključen izziv za banke, saj morajo te zaradi vse več groženj, ki izhajajo iz geopolitičnega tveganja, dodatno prilagoditi svoje upravljanje tveganj v zvezi s kibernetsko varnostjo in tretjimi ponudniki storitev IKT.

1.2.3 Druga prednostna naloga: pravočasna in učinkovita odprava vztrajnih pomembnih pomanjkljivosti

Nadzorna strategija ECB je bila osredotočena na premik pozornosti od ugotavljanja tveganj k odpravljanju tveganj, zato so morale banke odpraviti vztrajne pomembne pomanjkljivosti in svoje prakse uskladiti z nadzorniškimi pričakovanji ECB. Prejšnje ocene so razkrile precejšnje pomanjkljivosti pri upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj v bankah ter pri njihovih zmogljivostih za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, ki ostajata ključni področji prednostnih nalog nadzora ECB v obdobju 2025–2027. Čeprav je bil na obeh področjih dosežen precejšen napredek, so nujna nadaljnja prizadevanja za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, za kar bo potrebno nadaljnje delo v prihodnjih nadzornih ciklih.

1.2.3.1 Pomanjkljivosti v poslovnih strategijah ter upravljanju podnebnih in z naravo povezanih tveganj

Nadzor nad sposobnostjo bank, da ustrezno upravljajo podnebna in z naravo povezana tveganja^[14], je bil tudi v letu 2025 med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami nadzora. Razlog za to je, da so se fizična tveganja in tveganja prehoda še naprej uresničevala ob nadaljnjem povečevanju njihovega obsega in pogostosti, v okvirih bank za upravljanje podnebnih in z naravo povezanih tveganj pa so obstajale vztrajne pomanjkljivosti.

ECB je v letu 2025 dokončala večletni program za izboljšanje zmogljivosti bank za upravljanje tveganj in si še naprej prizadevala za uporabo običajnega pristopa, tako da je podnebna in z naravo povezana tveganja nadzirala v okviru svojega rednega nadzorniškega ocenjevanja in procesov. Na podlagi veljavnih regulativnih zahtev je kot predvideni rok, do katerega naj bi banke izboljšale svoje s tem povezane prakse upravljanja tveganj, določila konec leta 2024. V prejšnjih letih je ECB po več krogih dialoga in pridobivanja povratnih informacij tem bankam, pri katerih so bile ugotovljene pomembne pomanjkljivosti, izdajala zavezujoče nadzorniške odločitve skupaj z naložitvijo periodičnih denarnih kazni, ki so se obračunavale za vsak dan kršitve, če banke teh zahtev glede tveganj ne bi izpolnile v določenih rokih (»kombinirane odločitve«)^[15]. V letu 2025 je ECB izdala eno tako kombinirano odločitev v zvezi s temi zahtevami. Prav tako je dokončala en postopek za uveljavljanje pravil v zvezi s primerom, ko subjekt ni izpolnil sklepa ECB o teh zahtevah glede tveganj, v katerem je ECB določila skupni znesek periodičnih denarnih kazni (glej razdelek 2.3.1).

Na splošno so banke dosegle precejšen napredek pri upravljanju tveganj, ki izhajajo iz sedanje podnebne in naravne krize: vzpostavile so institucionalno arhitekturo za prepoznavanje, spremljanje ter upravljanje podnebnih in z naravo povezanih tveganj. Analize ECB so pokazale, da več kot 90% bank meni, da so pomembno izpostavljene tem tveganjem (v primerjavi s 50% v letu 2021)^[16], in da imajo zdaj vse banke okvire za podnebno stresno testiranje. Večina bank je tudi začela vzpostavljati ustrezne okvire za kvantifikacijo svojih kapitalskih potreb. Vendar pa je nadaljnja pozornost nadzornikov še vedno potrebna zaradi porajajočih se metodologij kvantifikacije tveganj, vztrajnih izzivov pri upravljanju fizičnih tveganj in tveganj prehoda ter preostalih pomanjkljivosti, ugotovljenih v posameznih institucijah.

ECB ob priznavanju različnih izzivov, s katerimi se spopadajo banke, trenutno dokončuje svoje poročilo o dobrih praksah za upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj v okviru posodobitve zbirke dobrih praks, ki je bila prvič objavljena leta 2022. Zbirka je koristno orodje, s katerim lahko banke preučijo potencialne načine za izboljšanje svojih s tem povezanih praks upravljanja tveganj. ECB je bila vključena tudi v stalen dialog z bankami, da bi razpravljala o njihovem splošnem napredku in se seznanila z izzivi, s katerimi se spopadajo. Primer tega je panožni dialog ECB o dosedanjih dosežkih ter prihodnjih ukrepih na področju upravljanja podnebnih in z naravo povezanih tveganj, ki je potekal 1. oktobra 2025.

1.2.3.2 Agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih

Agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih sta bistvena za preudarno upravljanje tveganj in učinkovito odločanje, saj pomanjkljivosti v kakovosti podatkov in poročanju ogrožajo sposobnost banke, da prepozna, spremlja in zmanjšuje tveganja. Zanesljive zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih bankam omogočajo, da povečajo svojo operativno učinkovitost in konkurenčnost, ter olajšujejo uporabo digitalnih orodij in inovativnih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in napredna analitika.

Ker banke v letu 2025 še vedno niso dosegle zadostnega napredka pri svojih zmogljivostih za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, tudi na podlagi pričakovanj, predstavljenih v vodniku o učinkovitem agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih, objavljenem maja 2024, je ECB v letu 2025 za vse banke uporabila splošni pristop. Cilj tega pristopa je natančno spremljati dogajanja na tem področju v pomembnih institucijah ter odkrivati pomanjkljivosti in ukrepati v zvezi z njimi.^[17] Glavni element pristopa je bil opredeliti jasen proces eskalacije, po katerem so morale banke določiti jasen časovni potek in vmesne roke pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti in temeljnih vzrokov zanje. Kadar z začetnimi ukrepi ni bilo mogoče doseči pravočasnih rezultatov, so se te pomanjkljivosti ustrezno odpravile z uporabo učinkovitejših orodij. Ta orodja so temeljila na zavezujočih nadzorniških ukrepih, določenih na podlagi člena 16 uredbe o EMN^[18], ki vključujejo tudi periodične denarne kazni kot potencialne izvršilne ukrepe.

ECB je še naprej zagotavljala celosten pristop k vprašanjem glede kakovosti podatkov, pri čemer je ugotovitve iz drugih nadzornih dejavnosti vključevala v splošno ocenjevanje zmogljivosti bank za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih. Ta vprašanja so vključevala kakovost podatkov, predloženih za kratkoročno zbiranje podatkov in stresne teste, ki jih izvaja ECB, ter učinkovito agregiranje izpostavljenosti do zasebnega kreditnega trga. Za okrepitev dejavnosti na tem področju je ECB v začetku januarja 2025 vzpostavila pravni okvir, s katerim se zagotavlja ustrezna kakovost podatkov in poročanja o stresnih testih.^[19] Poleg tega je po uspešno izvedenem pilotnem projektu leta 2023 še naprej pripravljala letno poslovno poročilo o upravljanju podatkov in preverjanju kakovosti podatkov.^[20] V primerjavi s projektom, izvedenim leta 2024, je bilo letos višje vodstvo bank bolj vključeno v odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti, z jasno odgovornostjo za vodenje projektov na ravni upravljalnega organa.

V celoti gledano je bil zaradi večje osredotočenosti na zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih v zadnjih treh letih dosežen postopen napredek. Te zmogljivosti so zdaj v pristojnosti višjega vodstva bank, pri odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih v okviru prejšnjih nadzornih dejavnosti, pa je bil dosežen pomemben napredek. Kljub temu so sedanje nadzorne dejavnosti, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, potrdile, da morajo nadzorovani subjekti nadaljevati prizadevanja na področjih, kot so upravljanje podatkov, področje uporabe okvira za upravljanje podatkov, podatkovna arhitektura in infrastruktura IT.

1.2.4 Tretja prednostna naloga: strategije digitalizacije in uporaba novih tehnologij

1.2.4.1 Strategije za digitalno preobrazbo

Digitalna preobrazba bank in uporaba novih tehnologij zahtevata močne upravljavske zmogljivosti in zmogljivosti za upravljanje tveganj. Pri digitalizaciji ne gre le za tehnologijo. Gre tudi za notranjo kulturo in zmogljivosti institucij. Vključevanje inovacij v poslovanje in zagotavljanje digitalne pripravljenosti sta ključna za uspeh katere koli digitalne strategije. Časovni okvir in obseg digitalizacije ostajata v okviru lastne strateške odločitve banke, vendar imata lahko močne posledice za operativna in finančna tveganja bank ter lahko vplivata na njihov profil tveganosti.

ECB je v letu 2025 izvedla več nadzornih dejavnosti, da bi pridobila vpogled v primere uporabe novih tehnologij in se seznanila s tem, kako lahko ti primeri uporabe vplivajo na zmogljivosti bank za upravljanje tveganj.^[21] Te dejavnosti so vključevale nadaljevanje ciljno usmerjenih inšpekcijskih pregledov na kraju samem že četrto leto zapored, podrobno preučitev strategij bank za digitalizacijo in vzvodov za izvajanje strategij, vključno z novimi tehnologijami, pridobivanjem virov in zmogljivostmi za vodenje projektov, ter ocenjevanje finančnih in nefinančnih vplivov digitalizacije. Dejavnosti na daljavo so vključevale delavnice v 13 pomembnih institucijah o uporabi umetne inteligence za kreditno točkovanje in odkrivanje goljufij.

V okviru digitalne preobrazbe so podatki zelo pomembni, in sicer tako za banke same kot za nadzornike. ECB je ustrezno prilagodila svoje letno zbiranje podatkov o digitalizaciji in uporabi inovativnih tehnologij, da bi se bolje upoštevale tehnologija in inovacije. Podatki so se zbirali v okviru kratkoročnega zbiranja, ki ga ECB izvaja kot dopolnitev rednega nadzorniškega poročanja. Kratkoročno zbiranje je bilo še naprej ključen vir podatkov za ocenjevanje napredka bank na področju digitalne preobrazbe, pri čemer je zajemalo razvoj dejavnosti bank na področju digitalizacije, njihovo sodelovanje na področju tehnologije in primere njihove uporabe tehnologije. Analiza zbranih podatkov je prispevala k izbiri primerov uporabe in bank za nadaljnje ocenjevanje ali udeležbo na delavnicah in druge oblike takega sodelovanja.

ECB je v okviru svojega ciljno usmerjenega pristopa izvedla tudi dve horizontalni analizi, s katerima je preučila uporabo digitalizacije na določenih poslovnih področjih. To je potekalo prek delavnic z 12 pomembnimi institucijami o digitalnem plačevanju in digitalnem poslovanju s prebivalstvom. Poleg tega so si nadzorniki in banke na konferenci EMN o digitalizaciji, ki je potekala 16. oktobra 2025, izmenjali stališča o digitalnih strategijah, izvajanju teh strategij na določenih poslovnih področjih, kot so poslovanje s prebivalstvom in plačila, ter o razvoju umetne inteligence in s tem povezanih tveganjih.

1.3 Uspešen in učinkovit nadzor, ki temelji na tveganjih

Od začetka EMN leta 2014 se je način izvajanja bančnega nadzora precej spremenil. Evropski bančni nadzor je bil v prvih letih osredotočen na poenotenje nadzorniških praks. V zadnjih letih nadzor prehaja v bolj agilno okolje, v katerem se učinkovitejši in doslednejši rezultati dosegajo z manj kompleksnimi, a enako strogimi metodologijami, ter prožnejšimi procesi. ECB je leta 2023 vzpostavila okvir dovoljene ravni tveganja, ki nadzornikom omogoča, da prednostno obravnavajo ključna področja tveganj, in jim daje večjo prožnost pri prepoznavanju in obravnavanju novih in nastajajočih tveganj.

ECB je v letu 2025 pripravila celovit program za nadaljnje povečanje učinkovitosti in uspešnosti evropskega bančnega nadzora ter njegove osredotočenosti na tveganja. Program, ki je opisan v poročilu o optimizaciji nadzora in zagotavljanju odpornosti, objavljenem decembra 2025, vključuje štiri pobude. Prvič, reforma procesa SREP, ki se je začela leta 2024, se je v letu 2025 še naprej izvajala in naj bi bila dokončana v letu 2026 (glej razdelek 1.3.1).^[22] Drugič, kot rezultat projekta »nadzora na naslednji ravni« so bili cilji reforme procesa SREP razširjeni na področja, kot so odločanje, odobravanje notranjih modelov, stresno testiranje, odločitve v zvezi s kapitalom, poročanje in inšpekcijski pregledi na kraju samem (glej razdelek 1.3.2). Tretjič, za nadaljnje spodbujanje enotne nadzorniške kulture v okviru EMN se je začela izvajati namenska pobuda (glej razdelek 1.3.3). Četrtič, ECB trenutno pripravlja okvir za ocenjevanje učinkovitosti nadzora (glej razdelek 1.3.4).

1.3.1 Izvajanje reforme procesa SREP

Bančni nadzor v ECB v skladu s svojim mandatom redno ocenjuje finančno trdnost bank pod svojim neposrednim nadzorom v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Kot odziv na hitre spremembe na področju tveganj in po neodvisnem strokovnem pregledu^[23] je ECB leta 2024 začela izvajati celovito reformo procesa SREP, da bi povečala njegovo učinkovitost, uspešnost in osredotočenost na tveganja.

Prvi krog reforme procesa SREP je bil zaključen oktobra 2025, pri čemer so bile odločitve sprejete šest tednov prej kot v prejšnjih letih. Ta mejnik je zgolj eden od oprijemljivih vplivov reforme procesa SREP in precejšen napredek je bil dosežen glede vseh šestih ciljev reforme:^[24]

• bolj ciljno usmerjene ocene tveganja: ECB od leta 2023 izvaja pristop večletnega ocenjevanja in pri svojih ocenah uporablja okvir dovoljene ravni tveganja.^[25] V letu 2025 je bilo večletno ocenjevanje izvedeno za 75% elementov SREP in je bilo razširjeno na podrejene družbe bank;
• bolje integrirane nadzorne dejavnosti: da bi skupne nadzorniške skupine dobile celovitejšo sliko tveganj bank in zmanjšale podvajanje, zdaj pri svojem delu ne temeljijo več zgolj na podatkih ob koncu leta, temveč bolj sistematično uporabljajo spoznanja iz inšpekcijskih pregledov na kraju samem, tematskih pregledov in drugih virov. Poleg tega banke prejmejo svoj program nadzorniških pregledov bolj na začetku leta, tako da lahko laže uskladijo svoje načrtovanje;
• polna uporaba nabora nadzorniških orodij: večji poudarek je zdaj namenjen pravočasnemu komuniciranju in eskalaciji^[26] nadzorniških ukrepov. Z uvedbo večstopenjskega pristopa k spremljanju izvajanja ukrepov^[27] so odločitve SREP postale bolj osredotočene na najbolj strukturne in najresnejše pomanjkljivosti, pri čemer se druge ugotovitve obravnavajo skozi vse leto;
• boljše komuniciranje: nova oblika odločitev SREP^[28] spodbuja bolj ciljno usmerjen dialog z bankami, saj so ključni dejavniki tveganj in pomisleki nadzornikov v optimizirani obliki izpostavljeni takoj na začetku;
• stabilnejše metodologije: ECB si prizadeva, da bi bile nadzorniške metodologije stabilnejše in bolj predvidljive. S posodobitvami, kot je revidirana metodologija za zahteve iz drugega stebra^[29], postane metodologija preprostejša in zanesljivejša;
• boljša uporaba sistemov IT in podatkovne analitike: digitalna orodja podpirajo nadzor, ki temelji na podatkih, in učinkovito sodelovanje z bankami, kot je možnost, da banke spremljajo stanje svojih kvalitativnih ukrepov in dokaze predložijo neposredno svojim nadzornikom.

1.3.1.1 Spremljanje napredka

Da bi reforma procesa SREP prinesla želene koristi, bančni nadzor v ECB stalno spremlja njen vpliv glede na glavne cilje. To spremljanje temelji na naboru kazalnikov, ki se nadalje razvijajo in izpopolnjujejo, ter zajema šest ciljev, navedenih v okviru reforme. Ti kazalniki naj bi vključevali razpoložljivost in učinkovito uporabo večletnega ocenjevanja v okviru SREP; trajanje in relevantnost odločitev in ukrepov SREP; uporabo digitalnih orodij za podporo nadaljnjemu ukrepanju na podlagi ugotovitev in spremljanju ukrepov v realnem času ter uporabo ukrepov SREP in splošni časovni potek cikla SREP. O teh kazalnikih se bo poročalo v prihodnjih izdajah letnega poročila ECB o nadzornih dejavnostih.

1.3.2 Nadzor na naslednji ravni: reforma nadzornih dejavnosti kot dopolnilo reformi procesa SREP

V letu 2025 so ECB in pristojni nacionalni organi začeli izvajati dodaten širok nabor reform s svojim projektom nadzora na naslednji ravni. Namen tega projekta je racionalizirati in poenostaviti ključne nadzorniške procese, s čimer dopolnjuje reformo procesa SREP. Projekt je bil zasnovan tako, da upošteva anketo od spodaj navzgor, ki so jo izvedli nekateri od pristojnih nacionalnih organov, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, in prispevek bančnega sektorja.

Projekt zajema naslednja ključna področja.

1. Odločanje: ECB povečuje učinkovitost in uspešnost svojih postopkov nadzorniškega odločanja ter njihovo osredotočenost na tveganja. To denimo zadeva ocenjevanje sposobnosti in primernosti ter skupne postopke, kot sta izdajanje dovoljenj in odobritev kvalificiranih deležev. Racionalizirano odločanje bo pospešilo nadzorniške procese za njene nadzorovane subjekte in ji omogočilo, da svoje vire usmeri na najpomembnejše vidike. Racionalizirano odločanje naj bi bilo uvedeno do druge polovice leta 2026, sčasoma pa naj bi se ob uvajanju digitalnih orodij uvedle tudi dodatne izboljšave. Poleg tega bo na začetku leta 2026 uveden hiter postopek za preprosta listinjenja s prenosom pomembnega deleža tveganja (glej okvir 2).
2. Notranji modeli: optimizacija nadzorniških procesov, povezanih z notranjimi modeli, je ključna za zmanjšanje delovne obremenitve za banke in nadzornike zaradi večjih sprememb modelov. ECB postopno uvaja bolj na tveganjih temelječe pristope k odobritvi sprememb modelov na splošno in sprememb modelov, izvedenih v zgodnejši fazi procesa. S tem se banke izognejo temu, da morajo hkrati vzdrževati več različic modela. Uvajanje teh sprememb bo potekalo med letom 2026.
3. Stresno testiranje: ECB je že v prejšnjih krogih stresnega testiranja izvedla ukrepe za povečanje sorazmernosti, uvedbo zagotavljanja kakovosti podatkov, ki bolj temelji na tveganjih, in zmanjšanje števila krogov za predložitev podatkov. ECB sprejema nadaljnje ukrepe za racionalizacijo svojega stresnega testiranja s prehodom na prožnejše in hitrejše pristope, poenostavitvijo predlog ter zmanjšanjem potreb bank in nadzornikov po virih. Te spremembe bodo prvič upoštevane v tematskem stresnem testu leta 2026 in stresnem testu na ravni EU leta 2027.
4. Odločitve v zvezi s kapitalom: ECB uvaja »hiter« postopek za odobritev jasno opredeljenih kapitalskih transakcij z nizkim tveganjem. Ta pobuda, katere namen je skrajšati čas obdelave, se bo izvajala od prvega četrtletja 2026. ECB si s stalnimi naložbami v digitalne tehnologije prizadeva, da bi čas obdelave za najpreprostejše primere skrajšala na dva tedna.
5. Nadzorniško poročanje: ECB si prizadeva racionalizirati postopek poročanja in zmanjšati stroške za banke, hkrati pa ohraniti kakovost in relevantnost podatkov, ki se zbirajo. V letu 2025 je razposlala vprašalnik, da bi zbrala predloge sektorja za poenostavitev področja poročanja, nato pa na podlagi tega organizirala delavnico. ECB je pregledala predloge, ki se najmanj uporabljajo, in zmanjšala število obstoječih zahtev glede poročanja. Število podatkovnih točk v svežnju za sporočanje podatkov v okviru kratkoročnega zbiranja v letu 2026 je bilo na primer zmanjšano za 18,5%. V letu 2026 namerava ECB izpopolniti in izboljšati svoj postopek za zahtevke za horizontalno poročanje in opredeliti koncept praga pomembnosti za zahtevke za ponovno predložitev podatkov. Dodatne izboljšave sporočanja podatkov v okviru kratkoročnega zbiranja bodo uvedene v ciklu SREP v letu 2027. ECB izvaja tudi ukrepe za povečanje sorazmernosti v zahtevah glede poročanja za majhne in nekompleksne institucije, med drugim tudi vključitev pojma majhne in nekompleksne institucije v uredbo ECB FINREP.
6. Nadzor na kraju samem: ECB in pristojni nacionalni organi so se dogovorili, da bodo v letu 2026 uvedli vrsto izboljšav procesa inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Te izboljšave vključujejo pregled in optimizacijo notranjih in zunanjih smernic v zvezi z nadzorom na kraju samem, pripravo bolj zgoščenih poročil o inšpekcijskih pregledih, okrepitev usklajevanja med skupinami za inšpekcijske preglede na kraju samem in uvedbo krajših, bolj ciljno usmerjenih misij.

Na vsakem od teh šestih področij dela ECB pri svojem pregledu vse bolj uporablja digitalna orodja (imenovana tudi nadzorniška tehnologija oz. »SupTech«). V povezavi s tem ECB začenja obsežen projekt na področju informacijske tehnologije (2026–2028), da bi nadalje digitalizirala celovite nadzorniške procese, vključno s postopki odločanja, in sicer s povečano integracijo notranjih sistemov in predvidenim enotnim portalom EMN (glej razdelek 5.2.1). Izboljšanje digitalne infrastrukture ECB ne prispeva le k temu, da nadzorniki svoje naloge upravljajo učinkoviteje in uspešneje, temveč navsezadnje koristi tudi nadzorovanim subjektom, saj omogoča lažje komuniciranje, hitrejšo obdelavo nadzorniških nalog in učinkovitejšo rabo virov.

1.3.2.1 Dodatne načrtovane pobude

ECB bo v letu 2026 začela pregled svojih nadzorniških vodnikov in drugih sporočil, da bi povečala preglednost glede svojih pričakovanj in nadzorniških pristopov. Eden od ciljev tega pregleda je še enkrat poudariti, da napotki ECB ne določajo zavezujočih zahtev, ki bi bile strožje od zahtev veljavne zakonodaje EU.

Poleg tega bo ECB pregledala uporabo sorazmernosti pri nadzoru manj pomembnih institucij. Pri tem bo zlasti preučila podskupino manj pomembnih institucij, vključenih v obstoječi okvir majhnih in nekompleksnih institucij. V okviru pregleda se bodo obravnavali vidiki, kot so pogostost in globina ocen SREP, proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) ter stresno testiranje v celotnem sektorju.

1.3.2.2 Izvajanje in nadaljnje ukrepanje

Spremembe, dogovorjene v okviru projekta nadzora na naslednji ravni, bodo uvedene v letu 2026 in v prihodnjih letih ob nadaljnjem delu za krepitev enotne nadzorniške kulture (glej razdelek 1.3.3). ECB bo spremljala napredek pri izvajanju različnih pobud v okviru vseh zadevnih reform in o njem poročala v svojih letnih poročilih o nadzornih dejavnostih.

1.3.3 Nadzorniška kultura EMN

Nadzorni odbor ECB je februarja 2025 začel izvajati svojo pobudo o nadzorniški kulturi^[31], s katero želi zagotoviti platformo za razpravo o temah, kot sta reforma procesa SREP (glej razdelek 1.3.1) in projekt nadzora na naslednji ravni (glej razdelek 1.3.2). Namen te večletne pobude je zagotoviti dosledno in učinkovito izvajanje teh reform in projektov v celotnem evropskem bančnem nadzoru s spodbujanjem skupne nadzorniške kulture, ki je skladna s tremi ključnimi strateškimi cilji pobude:

• nadzor, ki temelji na tveganjih: prednostno obravnavanje pomembnih tveganj, prevzemanje odgovornosti za odločitve in odločno ukrepanje;
• učinkovit in uspešen nadzor: zagotavljanje pravočasnih rezultatov, sprotno odpravljanje težav in spodbujanje nenehnega izboljševanja;
• integrirani nadzor: sodelovanje v celotnem evropskem bančnem nadzoru za doseganje boljših rezultatov kot ena ekipa.

Za doseganje teh strateških ciljev je bil pripravljen načrt aktivacije, s katerim naj bi okrepili komuniciranje in sodelovanje, razvili spretnosti in sposobnosti vodenja, povečali osredotočenost na tveganja in prednostne naloge ter izboljšali operativno učinkovitost.

To večletno pobudo skupaj izvajajo bančni nadzor v ECB in pristojni nacionalni organi.

1.3.4 Ocenjevanje učinkovitosti nadzora

Učinkovit nadzor zagotavlja, da banke pravočasno odpravijo svoje pomanjkljivosti. Bančni nadzor v ECB si prizadeva stalno izboljševati svojo učinkovitost tako, da nadzornikom omogoča, da hitro ocenijo bonitetna tveganja, ugotovijo pomembne pomanjkljivosti ter učinkoviteje uporabljajo svoja nadzorniška orodja in nadzorniška pooblastila.

ECB je v letu 2025 oblikovala okvir za ocenjevanje svoje nadzorniške učinkovitosti. Okvir določa metodologije, ki jih je mogoče uporabiti za ocenjevanje učinkovitosti njenih relevantnih nadzornih dejavnosti, zlasti metodologije, ki se uporabljajo za izvajanje njenih prednostnih nalog nadzora.

Za ocenjevanje učinkovitosti nadzora obstajajo nekatere naravne ovire, kot je dejstvo, da (i) rezultati nadzornih dejavnosti v finančnih ali statističnih podatkih morda ne bodo neposredno razvidni, (ii) se bo vpliv teh rezultatov morda pokazal z zamikom in (iii) bodo na te rezultate morda vplivali zunanji dejavniki, na katere nadzornik nima vpliva. Zato je ključno, da je ocenjevanje, ki ga bodo izvajali nadzorniki, ustrezno pripravljeno že od samega začetka njihovih nadzornih dejavnosti. V fazi načrtovanja se od skupnih nadzorniških skupin pričakuje, da bodo opredelile jasne cilje, v katerih bodo navedle nameravani vpliv na njihove nadzorovane subjekte, določile, kako je mogoče ta vpliv meriti, tudi če le delno z uporabo specifičnih kazalnikov, in opredelile ustrezne zahteve glede podatkov.

ECB ocenjevanje učinkovitosti njenega nadzora navsezadnje omogoča, da ugotovitve iz ocenjevanja uporabi za stalno izboljševanje načina, po katerem izvaja svoje nadzorne dejavnosti, kot je odločanje, ali je bila prednostna ranljivost ustrezno odpravljena oziroma ali mora svojo nadzorniško strategijo za odpravljanje takih ranljivosti prilagoditi. To ocenjevanje je mogoče upoštevati tudi v dobrih praksah ali metodah, ki se uporabljajo za doseganje nekaterih želenih rezultatov nadzora.

Poleg tega lahko ocenjevanje učinkovitost nadzora, ki ga izvaja ECB, prispeva k njenemu komuniciranju z zunanjimi deležniki, kot je Evropski parlament, in se upošteva v splošni razpravi o odgovornosti bančnega nadzora v ECB.

1.4 Neposredni nadzor pomembnih institucij

1.4.1 Nadzor na daljavo

Neposredni nadzor kreditnih institucij je osredotočen na proaktivno odkrivanje in zmanjševanje tveganj, s čimer se zagotavlja, da banke v vse bolj kompleksnem in dinamičnem okolju ostajajo odporne in dobro upravljane.

Nadzor na daljavo deluje tako, da se z uporabo integriranega in usklajenega sistema načrtovanja skupnim nadzorniškim skupinam omogoča, da svoje vire enakomerno porazdelijo med horizontalne, za posamezne banke specifične in priložnostne nadzorne naloge (glej tudi razdelek 1.4.1.2).

1.4.1.1 Načelo sorazmernosti

Bančni nadzor v ECB pri svojih nadzornih dejavnostih in metodah upošteva načelo sorazmernosti. Obseg in intenzivnost nadzora sta odvisna od dejavnikov, kot so velikost, sistemska pomembnost in profil tveganosti banke ter kompleksnost njenega poslovnega modela.

Skladno z večletnim pristopom SREP, ki ga izvaja bančni nadzor v ECB (glej razdelek 1.3.1), se za banke s stabilnim in manj kompleksnim profilom tveganosti lahko izvede manj nadzorniških ocen ali se te izvajajo manj pogosto, medtem ko se za institucije z višjim tveganjem ali večjo sistemsko pomembnostjo prednostno izvajajo celovitejše ocene.

Zato skupne nadzorniške skupine, odgovorne za večje in/ali bolj tvegane pomembne institucije, med letom običajno načrtujejo in izvedejo več nadzornih dejavnosti kot skupne nadzorniške skupine, ki nadzorujejo manjše in/ali manj kompleksne institucije.

1.4.1.2 Postopek načrtovanja nadzora in dejavnosti nadzora

Postopek načrtovanja nadzora poteka skladno z enotnim in integriranim pristopom, po katerem prednostne naloge nadzora usmerjajo načrtovanje horizontalnih dejavnosti, inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanja notranjih modelov ter druge nadzorne dejavnosti.

Za zagotovitev učinkovitega nadzora ECB in pristojni nacionalni organi tesno sodelujejo pri načrtovanju svojih dejavnosti in pri tem ustrezno upoštevajo prednostne naloge nadzora, tveganja, specifična za posamezno banko, ter okvir dovoljene ravni tveganja. To načrtovanje vključuje izbiro vzorcev nadzorovanih subjektov, ki naj bi sodelovali v horizontalnih dejavnostih in dejavnostih na kraju samem. Eden od rezultatov tega postopka je delovni program na visoki ravni, ki dopolnjuje splošni postopek načrtovanja skupnih nadzorniških skupin.

V katerem koli letu se nadzorne dejavnosti, ki jih načrtujejo skupne nadzorniške skupine, upoštevajo v letnem programu nadzorniških pregledov. Postopek načrtovanja nadzora je pomemben del komuniciranja skupne nadzorniške skupine z njenim nadzorovanim subjektom. Do konca leta se bankam posreduje poenostavljen načrt dejavnosti, v katerem so opisane nadzorne dejavnosti, ki zahtevajo sodelovanje ali prispevek nadzorovanega subjekta.

Po reformi procesa SREP in prehodu na bolj integriran večletni okvir za ocenjevanje načrtovane nadzorne dejavnosti v okviru omenjenega programa zagotavljajo ključna analitična izhodišča za ocene SREP, ki jih izvedejo skupne nadzorniške skupine (glej razdelek 1.3.1).

Na podlagi načela sorazmernosti načrti dejavnosti na daljavo vključujejo: (i) dejavnosti v zvezi s tveganji (npr. SREP); (ii) druge dejavnosti, povezane z organizacijskimi, administrativnimi ali pravnimi zahtevami (npr. letna ocena pomembnosti), in (iii) dodatne dejavnosti, ki jih načrtujejo skupne nadzorniške skupine, da bi načrtovanje dejavnosti dodatno prilagodile posebnostim nadzorovane skupine ali subjekta (npr. analize poslovnega modela banke ali strukture upravljanja).

1.4.1.3 Nadzorniški ukrepi

Nadzorniški ukrepi so eden ključnih rezultatov rednega nadzora na kraju samem in na daljavo.^[32] Z njimi se določijo podrobni ukrepi, ki jih morajo sprejeti nadzorovani subjekti za odpravo pomanjkljivosti. Za spremljanje pravočasne in učinkovite izvedbe teh ukrepov so odgovorne skupne nadzorniške skupine. V letu 2025 se je število novih nadzorniških ukrepov v primerjavi z letom 2024 zmanjšalo. K nadzorniškim ukrepom so največ prispevale dejavnosti na kraju samem, pri čemer so inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanja notranjih modelov (večinoma izvedena na kraju samem) predstavljali skoraj 63% vseh ukrepov. Enako kot v prejšnjih letih je bilo največ novih nadzorniških ukrepov povezanih s kreditnim tveganjem (42,5%), sledijo pa ukrepi, povezani z notranjim upravljanjem (10,7%) (graf 2).

Graf 2

Nadzorniški ukrepi

a) Število evidentiranih ukrepov na leto

b) Novi ukrepi v letu 2025 po dejavnostih	c) Novi ukrepi v letu 2025 po kategorijah tveganja

1.4.1.4 Horizontalna analiza SREP

ECB je 18. novembra 2025 objavila zbirne rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v letu 2025 za svoje nadzorovane subjekte. Ti so zajemali gibanja rezultatov SREP, kapitalske zahteve in napotke iz drugega stebra, kvalitativna merila ter analizo izbranih področij tveganja. ECB je objavila veljavne kapitalske zahteve iz drugega stebra za vsako posamezno banko za leto 2026, vključno z zahtevami, ki se uporabljajo za obravnavo tveganja prevelikega finančnega vzvoda. Vsi nadzorovani subjekti so soglašali z objavo svojih zahtev iz drugega stebra in svojih zahtev iz drugega stebra za količnik finančnega vzvoda.

Skupni rezultat SREP se je še izboljšal, na 2,5, z 2,6 leta 2024, pri čemer se je le za 6% bank poslabšal, za 19% bank pa izboljšal. Skupne kapitalske zahteve in napotki so ostali v povprečju stabilni, in sicer na 15,6% tveganju prilagojene aktive, medtem ko je mediana kapitalskih zahtev iz drugega stebra znašala 2,3%, kar je večinoma nespremenjeno glede na prejšnje leto. Poleg tega so se povprečni napotki iz drugega stebra zmanjšali z 1,3% na 1,1%, pri čemer so rezultati stresnega testa iz leta 2025 pokazali, da je višje predvidene izgube iz kreditnega tveganja, tržnega tveganja in operativnega tveganja odtehtala višja raven skupnega dobička, akumuliranega v letu 2024. Zaradi tega je bilo zmanjšanje kapitala na splošno manjše, s tem pa so bili manjši tudi napotki iz drugega stebra (glej razdelek 1.1.1).

Proces SREP v letu 2025 je potrdil, da so banke pod nadzorom ECB na splošno ostale odporne, njihova kapitalska in likvidnostna pozicija pa je bila trdna. K temu so prispevali močna regulacija, učinkovit nadzor ter izjemen odziv fiskalne in denarne politike na najnovejše makroekonomske šoke, kot so pandemija COVID-19, vojna Rusije proti Ukrajini in poznejša energetska kriza. Vendar pa je okolje, v katerem poslujejo banke, še vedno zelo zahtevno, pri čemer ga zaznamujejo večplastna geopolitična tveganja in gospodarska negotovost. V prihodnje bi morale banke ohraniti svojo finančno in operativno odpornost, okrepiti svoje poslovne modele in postati bolj konkurenčne, s čimer bi bile bolj sposobne služiti evropskemu realnemu gospodarstvu.

1.4.2 Nadzor na kraju samem

ECB v skladu z uredbo o EMN izvaja nadzor nad nadzorovanimi subjekti na daljavo in na kraju samem, namen te kombinacije pa je zagotoviti podrobno in temeljito analizo poslovnih dejavnosti. Nadzor na kraju samem se izvaja z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki so poglobljene preiskave tveganj, nadzora tveganja in upravljanja, ali s preverjanjem notranjih modelov (IMI), ki so poglobljene ocene notranjih modelov, ki se uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev, zlasti kar zadeva uporabljeno metodologijo, tveganja, nadzor tveganja in upravljanje.

Leta 2025 je bilo v pomembnih institucijah opravljenih 163 inšpekcijskih pregledov na kraju samem in 77 preverjanj notranjih modelov. Inšpekcijski pregledi na kraju samem, izvedeni leta 2025, so obravnavali finančna in nefinančna tveganja. Področja preiskave so bila usklajena s prednostnimi nalogami nadzora ECB, s čimer se je zagotovilo, da so bili obravnavani tudi pomisleki v zvezi s posameznimi bankami. Poleg tega je ECB v letu 2025 začela penetracijsko testiranje na podlagi analize groženj v pomembnih institucijah, kar je nova naloga, ki izvira iz člena 26(1) akta o digitalni operativni odpornosti.

Preverjanja notranjih modelov, opravljena leta 2025, so obravnavala področja, kot so večje spremembe modelov, uvedene na podlagi rednega vzdrževanja modelov, in odprava pomanjkljivosti, ugotovljenih v prejšnjih preverjanjih notranjih modelov.

ECB je v juliju 2025 posodobila svoj vodnik za notranje modele, da bi ga uskladila s spremembami, uvedenimi z uredbo CRR III, pojasnila svojo razlago regulativnih zahtev in obravnavala zahtevke sektorja za napotke, na primer glede uporabe strojnega učenja v notranjih modelih. Vodnik vključuje tudi pojasnila nekaterih problematičnih zadev, ki jih je ECB ugotovila med preverjanji notranjih modelov.

Graf 3

Inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanja notranjih modelov, ki so se začeli v letih 2023, 2024 in 2025

(število pregledov)

Dejavnosti in rezultati nadzora na kraju samem, ki ga je izvedla ECB, so bili predstavljeni tudi v njenem glasilu Supervision Newsletter.^[33]

1.4.2.1 Glavne ugotovitve inšpekcijskih pregledov na kraju samem

Kar zadeva izračun regulativnega kapitala (prvi steber), so se glavne ugotovitve nanašale na (i) neustrezno dodeljevanje uteži tveganja izpostavljenostim, (ii) nepravilno določanje tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja in (iii) nezadostne okvire kontrol za izračunavanje kapitalskih zahtev, zlasti v zvezi s kreditnim tveganjem.

Glede procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) so se najbolj kritične ugotovitve nanašale na (i) premalo zanesljive, nedosledne, preveč optimistične in neustrezno izvajane metodologije in predpostavke za kvantifikacijo notranjega kapitala ter (ii) pomanjkljivosti v stresnih testih na ravni celotne institucije, ki so posledica neustrezne pogostosti in nezadostnega zajetja normativnih in ekonomskih vidikov.

Kar zadeva kreditno tveganje, so bile pri bankah ugotovljene precejšnje pomanjkljivosti glede natančnega kvantificiranja pričakovanih kreditnih izgub pri donosnih posojilih. Z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem se je še naprej ugotavljalo, da obstajajo velike potrebe po izboljšanju okvirov bank glede znatnega povečanja kreditnega tveganja (SICR). Take pomanjkljivosti so povzročile tveganja, da bodo prerazvrstitve posojil na drugo stopnjo nezadostne in da bi bile lahko oslabitve podcenjene. Pomanjkljivosti so bile ugotovljene tudi pri ocenjevanju in kalibraciji parametrov verjetnosti neplačila in izgube ob neplačilu v modelih pričakovanih kreditnih izgub bank. Nekatere banke so imele težave pri zaznavanju poslabšanja kreditne sposobnosti nasprotnih strank, pri čemer so se težave pojavljale pri postopkih spremljanja, kot so vrednotenje zavarovanj in sistemi zgodnjega opozarjanja.

Pomanjkljivosti so bile ugotovljene tudi v zvezi z upravljanjem, vključno s pomanjkljivimi notranjimi kontrolami, neustreznimi okviri upravljanja tveganj in postopki odobravanja posojil. Izzivi so bili še vedno prisotni pri ugotavljanju neplačil na podlagi okvira za ugotavljanje majhne verjetnosti plačila, pri čemer sta bila kakovost sprožilcev in izvajanje okvira slaba. Te težave so opozorile na potrebo po močnejših praksah upravljanja tveganj in spremljanja kreditov zaradi izpolnjevanja regulativnih standardov.

Kar zadeva likvidnostno tveganje, so se najresnejše ugotovitve nanašale na regulativno poročanje ter izračun količnika likvidnostnega kritja in količnika neto stabilnih virov financiranja. Kritične ugotovitve so zadevale tudi neskladnosti med načrtom financiranja, načrtom financiranja v izrednih razmerah in strategijo likvidnostnega tveganja. Druge ugotovitve so razkrile neustreznosti v organizacijskem okviru za upravljanje likvidnostnega tveganja, vključno s šibkimi točkami pri upravljanju, strategiji tveganj in oblikovanju scenarijev za stresno testiranje likvidnosti.

Glede obrestnega tveganja in tveganja kreditnega razmika v bančni knjigi (IRRBB/CSRBB) so bile resne težave ugotovljene pri merjenju in upravljanju obrestnega tveganja v bančni knjigi, kot so neustrezne predpostavke modeliranja, nezadostna formalizacija, slaba zasnova strategij za obrestno tveganje v bančni knjigi, zastareli podatki, šibki sistemi IT ali slabi vzorčni okviri tveganj. Druge resne ugotovitve so se nanašale na nezadostno stopnjo vključenosti upravljalnih organov pri opredelitvi in spremljanju procesov upravljanja obrestnega tveganja v bančni knjigi ter oblikovanju okvirov za upravljanje tveganja kreditnega razmika v bančni knjigi.

Kar zadeva tržno tveganje, so se ključne ugotovitve nanašale na tveganje vrednotenja, upravljanje, upravljanje tveganj in kreditno tveganje nasprotne stranke. V ugotovitvah v zvezi s tveganjem vrednotenja so bile poudarjene šibke točke pri bonitetnih in računovodskih prilagoditvah, neodvisnem preverjanju cen in odlogu dobička ob pripoznanju. Šibke točke so bile ugotovljene tudi pri upravljanju, okvirih limitov ter praksah za trgovalno in bančno knjigo. V okviru pregledov v zvezi s kreditnim tveganjem nasprotne stranke so bile pomanjkljivosti ugotovljene pri modeliranju in validaciji ključnih kazalnikov (npr. za potencialne prihodnje izpostavljenosti ali stresne teste), spremljanju limitov in upravljanju zavarovanja s premoženjem. V zvezi s pripravo na izvedbo temeljnega pregleda trgovalne knjige so bile ugotovljene kvalitativne in kvantitativne težave, vključno z nejasnimi vlogami in odgovornostmi, izzivi pri zunanjem izvajanju storitev, neobstojem neodvisne validacije in metodološkimi pomanjkljivostmi.

Kar zadeva notranje upravljanje in z njim tesno povezane ugotovitve, so se težave med drugim nanašale na (i) slabosti pri agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih zaradi pomanjkljivih okvirov upravljanja, podatkovne arhitekture in infrastrukture IT, kar vpliva na točnost in celovitost podatkov, (ii) neodvisnost, obseg dejavnosti in sredstva za vse funkcije notranje kontrole ter (iii) pomanjkljivosti pri ocenjevanju tveganja pri zunanjem izvajanju, zlasti storitev IT (glej spodaj).

Glede poslovnega modela in dobičkonosnosti so kritične ugotovitve vključevale težave pri usmerjanju dejavnikov dobičkonosnosti, izvajanju strategij, okvirih, metodologijah in spremljanju cen produktov, razporejanju stroškov, predpostavkah poslovnega načrta in finančnih projekcijah. V okviru dejavnosti v zvezi z digitalno preobrazbo so se razkrile podobne šibke točke kot v prejšnjih inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

Kar zadeva podnebno in okoljsko tveganje, je bilo z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ugotovljeno, da banke tveganj niso v celoti ugotovile, niso analizirale njihove pomembnosti in predložile natančnih izjav o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Druge pogoste ugotovitve so pokazale, da dejavniki podnebnih tveganj niso bili vključeni v proces upravljanja kreditnega tveganja, v pregled, ki ga izvaja upravljalni organ, ali v podatkovni okvir.

Kar zadeva tveganje v zvezi z IT, se je največji delež resnih ugotovitev še naprej nanašal na področje upravljanja IT in kibernetske varnosti, zlasti v zvezi z zmogljivostmi za varstvo podatkov in odkrivanje. Podobno kot v prejšnjih letih so bile precejšnje pomanjkljivosti ugotovljene pri zunanjem izvajanju storitev IT in upravljanju tveganja tretjih oseb v zvezi z IT. Zaradi teh pomanjkljivosti so se pojavila izrazita tveganja za neprekinjenost poslovanja, zlasti v razmerah hitrih geopolitičnih premikov.^[34] Poleg tega so bile hujše pomanjkljivosti ugotovljene pri upravljanju IT tveganja in upravljanju informacijske tehnologije. Opisane ugotovitve so se pogosto nanašale na ugotavljanje in ocenjevanje tveganj ter na vlogo upravljalnega organa z vidika nadzornih pristojnosti.^[35]

Z inšpekcijskimi pregledi so bile torej ugotovljene kršitve predpisov in napačne ocene tveganj, čeprav se je upravljanje tveganj na splošno izboljšalo. Velike pomanjkljivosti na področju kvantifikacije tveganj, upravljanja in notranjih kontrol so opozorile na to, da je za zagotavljanje odpornega bančnega sektorja ob sedanji geopolitični in gospodarski negotovosti potrebno nadaljnje ukrepanje.

1.4.2.2 Glavne ugotovitve preverjanja notranjih modelov

S preverjanjem notranjih modelov se ugotavlja, ali so notranji modeli, ki jih banke uporabljajo za izračun svojih kapitalskih zahtev, skladni z zakonskimi in regulativnimi zahtevami. Preverjanje notranjih modelov se lahko izvede na zahtevo banke, na primer za odobritev začetnih modelov, večje spremembe modelov, razširitev modelov, uvajanje modelov, stalno delno uporabo ali ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov k modelom, ali pa jih lahko zahteva ECB.

V letu 2025 je bilo več kot 90% preverjanj notranjih modelov izvedenih zaradi zahtev bank za oceno sprememb modelov, odobritev začetnih modelov ali razširitev modelov. Podobno kot leta 2024 je delež preverjanj notranjih modelov, ki jih je začela ECB, znašal približno 5%. ECB je prejela in ocenila tudi številne zahtevke za ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov. Ti zahtevki so bili skladni s širšimi pobudami, sprejetimi za poenostavitev okolja notranjih modelov v odziv na podrobnejše in strožje standarde, ki izhajajo iz pravil EBA in uredb EU, zlasti za portfelje manjšega obsega in/ali z omejenimi reprezentativnimi podatki.

V preverjanjih notranjih modelov, opravljenih leta 2025, je bilo razkritih več slabosti, pri čemer je bilo v povprečju sprejetih 16 ugotovitev za vsako preverjanje notranjih modelov, od katerih jih je bila skoraj polovica zelo resnih.^[36]

Kar zadeva strogo postopkovne vidike, povezane z modeli na podlagi notranjih bonitetnih ocen za kreditno tveganje, sta bili približno dve petini ugotovitev zelo resni. Od tega jih je več kot polovica zadevala pomanjkljivosti v infrastrukturi IT, dokumentaciji in postopku dodeljevanja bonitetnih ocen Pri modeliranju verjetnosti neplačila in izgube ob neplačilu je bil delež zelo resnih ugotovitev podoben (dve petini). Pri modeliranju verjetnosti neplačila sta se skoraj dve tretjini resnih ugotovitev nanašali na kvantifikacijo tveganj in strukturo bonitetnega sistema, medtem ko so pri modeliranju izgube ob neplačilu ugotovitve v zvezi s kvantifikacijo tveganj in strukturo bonitetnega sistema predstavljale približno eno polovico. Na področjih, kjer je bilo resnih ugotovitev veliko, je ECB predstavila dodatna pojasnila v svojem revidiranem vodniku za notranje modele.

V obdobju poročanja je bil zaradi predvidenih novih zahtev, ki izhajajo iz temeljnega pregleda trgovalne knjige, dokončan en pregled tržnega tveganja. Glavne šibke točke so bile ugotovljene v nekaterih gradnikih novega pristopa.

Več novih preverjanj je bilo opravljenih za oceno standardiziranega pristopa k prilagajanju kreditnega vrednotenja, uvedenega z novo uredbo januarja 2025, kar je vključevalo nov regulativni model izpostavljenosti, za katerega je potrebna odobritev nadzornika. Šibke točke so bile ugotovljene predvsem na področjih obsega, regulativnih izračunov ter kakovosti in vzdrževanja podatkov.

Kar zadeva kreditno tveganje nasprotne stranke, so se glavne pomanjkljivosti nanašale na večje razširitve modelov za posredovanje pri velikih poslih z lastniškimi instrumenti. V teh primerih je večina ugotovljenih pomanjkljivosti izhajala iz uporabe aplikacije za izračun tvegane vrednosti, ki je bila prvotno namenjena za tržno tveganje, za kreditno tveganje nasprotne stranke, iz pomanjkljivosti pri modeliranju nenadnega povečanja izpostavljenosti, vključno z njegovimi dejavniki tveganja, ter iz testiranja za nazaj in validacije določanja cen.

1.4.3 Temeljni pregled trgovalne knjige

Temeljni pregled trgovalne knjige je ključna komponenta revidiranega okvira Basel III. Obsega obsežno prenovo kapitalskih zahtev iz prvega stebra za tržno tveganje, ki temelji na izkušnjah, pridobljenih med svetovno finančno krizo v letih 2007 in 2008, njegov cilj pa je zmanjšati verjetnost in vpliv podobnih dogodkov v prihodnosti. Zlasti uvaja strožja pravila za razvrščanje sredstev znotraj ali zunaj trgovalne knjige, alternativni standardizirani pristop, ki je bolj občutljiv za tveganja, a tudi kompleksnejši od sedanjega standardiziranega pristopa, in dodatne zahteve za uporabo notranjih modelov.

Evropska komisija je zaradi velike negotovosti glede izvajanja Basla III v drugih jurisdikcijah, za katere veljajo pravila Baselskega odbora za bančni nadzor, v skladu s svojo Delegirano uredbo z dne 12. junija 2025 za eno leto preložila začetek uporabe teh standardov za trgovalno knjigo v EU, in sicer na 1. januar 2027^[37]. Komisija je 6. novembra 2025 začela ciljno usmerjeno posvetovanje (ki se je zaključilo 6. januarja 2026) o možnostih politike za ublažitev negativnih kapitalskih učinkov za banke v EU za obdobje treh let, ki se izteče leta 2029.^[38]

ECB je v letu 2025 nadaljevala delo na podlagi ugotovitev ciljno usmerjenega pregleda na daljavo ter več inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanj notranjih modelov, in sicer z analizo ter primerjalno analizo načrtov korektivnih ukrepov bank. Poleg tega so bile v okviru nekaterih inšpekcijskih pregledov na kraju samem, s katerimi se je ocenjevalo izvajanje alternativnega standardiziranega pristopa, ugotovljene za posamezne banke specifične pomanjkljivosti v osnovnih izračunih, operativnih postopkih in upravljanju podatkov, kot so težave pri knjiženju, ki preprečujejo ustrezen prenos občutljivosti, ter pri vključevanju druge in tretje obrambne linije, kot so nepopolne potrditve občutljivosti ali odsotnost pregledov notranje revizije. Razkrite so bila kvalitativne in kvantitativne težave, vključno z nejasnimi vlogami in odgovornostmi, izzivi pri zunanjem izvajanju storitev, neobstojem neodvisne validacije ter neskladnostmi na področju uporabe izračunov po alternativnem standardiziranem pristopu, kot so manjkajoče konveksnosti pri finančnih instrumentih z opcijskimi elementi in metodološkimi pomanjkljivostmi, vključno z nepravilnim razvrščanjem nekaterih dejavnikov tveganja v razrede pri uporabi metod na podlagi občutljivosti ali nepravilnim izračunom nominalnih vrednosti pri dodatkih za preostalo tveganje. Na področju operativnega izvajanja so se banke soočale z izzivi pri upravljanju podatkov, zlasti glede kakovosti in razpoložljivosti velikih količin in podrobnih podatkov. Poleg tega so se pojavljale težave v povezavi s tehnološko infrastrukturo ter regulativno razlago in doslednostjo zaradi razlik med jurisdikcijami. Poleg tega so banke kljub obstoju alternativnega standardiziranega pristopa naletele na nadaljnje izzive, povezane s kompleksnostjo izračunov, ki zahtevajo na primer izračun treh različnih metrik, kot je predpisano za metodo na podlagi občutljivosti.

Prva dva inšpekcijska pregleda na kraju samem glede alternativnega standardiziranega pristopa sta bila izvedena v letu 2023, eden v letu 2024 in štirje v letu 2025. Poleg tega je za leto 2026 v okviru kampanje načrtovanih še šest tovrstnih pregledov na kraju samem, vzporedno s stalnim nadzorniškim angažmajem za zagotovitev nemotenega izvajanja temeljnega pregleda trgovalne knjige.

1.4.4 Nadzor nad bankami zunaj EU

V letu 2025 je ECB nadzirala 14 podrejenih družb bank zunaj EU, ki poslujejo v euroobmočju. Bilančna vsota teh subjektov znaša 1,9 bilijona EUR vseh sredstev, kar predstavlja 7% bilančne vsote pod bančnim nadzorom v ECB, in imajo pomembno vlogo v finančnem sistemu in realnem gospodarstvu EU kot ponudniki produktov bančnega poslovanja s podjetji in investicijskega bančništva. Skupna vrednost njihove trgovalne knjige je znašala 815 milijard EUR, kar predstavlja 19% skupnih trgovalnih finančnih sredstev pod bančnim nadzorom v ECB. Njihova sredstva v skrbništvu so dosegla 17 bilijonov EUR, kar je v tretjem četrtletju 2025 predstavljalo 38% skupnih sredstev v skrbništvu v okviru bančnega nadzora v ECB.

Leta 2025 se je prisotnost bank zunaj EU v Evropi v primerjavi z letom 2024 nekoliko povečala, saj se je izvajanje ciljnih operativnih modelov, povezanih z brexitom, bližalo koncu. Ta mejnik je pomenil prehod v stabilnejšo in zrelejšo operativno fazo teh institucij. Posledično se je nadzorniški poudarek ECB premaknil z začetnih prednostnih nalog po brexitu, kot so ocenjevanje poslovnih modelov bank, njihove upravljavske strukture in povezav z matičnimi družbami ter preprečevanje struktur t. i. praznih lupin, k bolj prilagojenemu pristopu za obravnavo specifičnih tveganj in značilnosti posameznih institucij.

Ključna prednostna naloga ECB je še naprej dosledna uporaba regulativnih in nadzorniških standardov za banke zunaj EU v vseh subjektih. Nadzorniki so zato nadaljevali z usklajenim pristopom pri obravnavanju skupnih tem, zlasti na področjih, na katera vplivajo velikost podrejene družbe ali močne (medsebojne) odvisnosti znotraj skupine, kot so odpornost poslovnega modela, agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, okviri operativne odpornosti, ocena načrtov za okrevanje ter upravljanje geopolitičnih tveganj.

ECB je še naprej spremljala izvajanje izvedbenih načrtov, ki izhajajo iz pregleda trgovalnih enot (glej okvir 2 Letnega poročila ECB o nadzornih dejavnostih za leto 2023). Prav tako je nadaljevala sodelovanje z bankami iz držav zunaj EU v zvezi s posledicami člena 21c Direktive o kapitalskih zahtevah in načrtovanega izvajanja zahtev na državni ravni. Od 11. januarja 2027 bodo določbe zahtevale, da bančne skupine iz tretjih držav vzpostavijo fizično prisotnost v EU za dejavnosti, ki vključujejo sprejemanje vlog ter dajanje posojil in jamstev. Pričakuje se, da bo to privedlo do znatnega povečanja sredstev in nadaljnjih sprememb operativnih modelov bank iz držav zunaj EU, kar bo zahtevalo povečano nadzorniško delovanje, zlasti v povezavi s širšim obsegom dejavnosti in profilov tveganja.

1.5 Pregled ECB nad nadzorom in posredni nadzor manj pomembnih institucij

1.5.1 Struktura sektorja manj pomembnih institucij

Število manj pomembnih institucij se je v tretjem četrtletju 2025 zmanjšalo na 1.828 subjektov na najvišji ravni konsolidacije, v primerjavi s 1.864 manj pomembnimi institucijami ob koncu leta 2024. Od vseh evropskih manj pomembnih institucij jih je 77% v Nemčiji in Avstriji. V letu 2025 so se spremembe v sektorju manj pomembnih institucij nanašale na 49 združitev, od katerih jih je bila večina v Nemčiji. Prav tako so bila odvzeta štiri dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, izdanih pa je bilo šest novih dovoljenj.

Čeprav je sektor manj pomembnih institucij sestavljen iz raznolikih in včasih zelo specializiranih poslovnih modelov, so prevladujoča kategorija še vedno dajalci kreditov prebivalstvu in potrošniških kreditov, ki obsegajo približno 61%. Pogosto so to regionalne hranilnice in/ali zadružne banke, od katerih so mnoge članice institucionalne sheme za zaščito vlog.

Čeprav se število manj pomembnih institucij na splošno zmanjšuje, ta sektor še naprej predstavlja pomemben delež bančnega sektorja euroobmočja, saj ima približno 15% skupne bilančne vsote bank brez infrastruktur finančnega trga, ki poslujejo z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev. Delež bilančne vsote manj pomembnih institucij v skupni bilančni vsoti bank v posamezni državi močno odstopa, kar pomeni, da so med državami euroobmočja strukturne razlike. V Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu in na Malti so manj pomembne institucije predstavljale več kot tretjino bilančne vsote v domačem bančnem sektorju, medtem ko je sektor manj pomembnih institucij v večini drugih držav razmeroma majhen. V Belgiji ta sektor na primer predstavlja le 3,7%, v Franciji 1,5% in v Grčiji 5,1% skupne bilančne vsote bank.

Graf 4

Klasifikacija poslovnih modelov manj pomembnih institucij

(v odstotkih)

1.5.2 Izbrane dejavnosti pregleda nad manj pomembnimi institucijami

Pomembna naloga v okviru pregleda nad manj pomembnimi institucijami je spodbujanje visokih in usklajenih nadzorniških standardov za te institucije v celotnem evropskem bančnem nadzoru. Eno ključnih področij v zadnjih nekaj letih je bilo ravnanje z nedonosnimi posojili, zlasti ker je delež nedonosnih posojil v posojilih manj pomembnih institucij nedavno spet začel naraščati. Znatno število manj pomembnih institucij se je še naprej soočalo z izzivi zaradi nedonosnih posojil iz preteklosti, ki so bila v njihovih poslovnih knjigah vrsto let, kar povzroča morebitne nadaljnje izgube in omejuje sposobnost bank za novo kreditiranje. Zato je ECB v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi pripravila novo smernico,^[39] ki določa skupen pristop k nadzorniškim pričakovanjem glede pokritosti stanja nedonosnih posojil iz preteklosti. Ta pobuda temelji na večletnih izkušnjah z uporabo podobnega pristopa za pomembne institucije, le da je pri manj pomembnih institucijah upoštevana znatno višja stopnja sorazmernosti.

Nadaljnje pobude za spodbujanje teh visokih in enotnih nadzorniških standardov za manj pomembne institucije so vključevale (i) obravnavanje tveganj na področju IKT, kot sta izvajanje akta o digitalni operativni odpornosti in razvoj orodij za spremljanje tveganj na področju IKT; (ii) oblikovanje skupnih pristopov k nadzoru nekaterih značilnosti poslovnih modelov ali tveganj, kot sta finančna tehnologija (fintech) in visoka koncentracija virov financiranja; ter (iii) ustanovitev kontaktne skupine, v kateri sodelujejo ECB in več pristojnih nacionalnih organov, za spodbujanje nadzorniških praks za podnebna in okoljska tveganja pri manj pomembnih institucijah. Poleg tega so se izvajale različne dejavnosti v zvezi s primerjalno analizo manj pomembnih institucij, kot so redno spremljanje kreditnega tveganja in primerjalna analiza SREP, horizontalna analiza IRRBB, spremljanje hibridnih institucionalnih shem za zaščito vlog ter postopek identifikacije manj pomembnih institucij, ki dosegajo znatno rast na ključnih področjih poslovanja. Te pobude lahko vodijo do nadaljnjih dejavnosti pristojnih nacionalnih organov ali ECB, če so ugotovljene pomembne pomanjkljivosti ali tveganja.

Poleg poenotenja nadzorniških standardov se je pregledniška funkcija še naprej osredotočala na nadzorne procese in spodbujala skupne pristope. V tem smislu se je leta 2025 začel projekt za oceno stanja in nadaljnjo krepitev nadzorniških pristopov za obravnavo nadzorniških ugotovitev in ukrepov za manj pomembne institucije, ki se bo nadaljeval v letu 2026.

V letu 2025 so nadzorniki manj pomembnih institucij namenili posebno pozornost pregledu in obravnavi izzivov, s katerimi se soočajo manjše banke zaradi naraščajočega števila regulativnih zahtev. Prizadevanja pri izvajanju načela sorazmernosti so bila osredotočena predvsem na manjše in nekompleksne institucije ter se bodo nadaljevala tudi v letu 2026, da bi v nadzorniških praksah okrepili uporabo sorazmernosti, ne da bi se pri tem zmanjšala odpornost celotnega sektorja manj pomembnih institucij.

1.5.3 Horizontalno delo na področju stresnega testiranja manj pomembnih institucij

ECB in pristojni nacionalni organi so leta 2025 zaključili namensko nadaljnje ukrepanje po pregledu nacionalnih praks za nadzorniško stresno testiranje manj pomembnih institucij iz leta 2022, tako da so dokončali kvantitativno oceno najnovejših agregiranih rezultatov stresnega testa manj pomembnih institucij in več s tem povezanih meril za stresno testiranje.

Z namenom izmenjave znanja, pridobljenega pri izvajanju stresnih testov, so ECB in pristojni nacionalni organi organizirali redne delavnice o dobrih praksah, nekaterih metodoloških elementih in razpoložljivih nadzorniških orodjih.

1.6 Makrobonitetne naloge ECB

Vloga ECB pri izvajanju makrobonitetne politike je ključna za zagotavljanje doslednosti in učinkovitosti pri obravnavanju sistemskega tveganja v celotnem euroobmočju. ECB prek dejavnosti pregleda in drugih tovrstnih funkcij preverja ukrepe, ki so jih sprejeli nacionalni organi, da bi zagotovila, da so posamezne države članice in Evropska unija kot celota dobro pripravljene na reševanje gospodarske negotovosti in tveganj za finančno stabilnost.

ECB je v letu 2025 pri izvajanju makrobonitetnih nalog, ki jih ima po členu 5 uredbe o EMN, še naprej dejavno sodelovala z nacionalnimi organi. Enako kot v preteklih letih je od ustreznih nacionalnih organov prejemala in ocenjevala uradna obvestila o makrobonitetni politiki. Uradna obvestila so se nanašala na odločitve o določitvi proticikličnih kapitalskih blažilnikov, odločitve o identifikaciji in kapitalski obravnavi globalnih sistemsko pomembnih institucij ali drugih sistemsko pomembnih institucij (DSPI) ter na odločitve o drugih makrobonitetnih ukrepih, na primer o določitvi blažilnikov sistemskih tveganj in o strožjih utežeh tveganja za nepremičninske izpostavljenosti bank.^[40]

V letih 2023 in 2024 je več nacionalnih organov uvedlo ali povečalo ciklične ali strukturne kapitalske blažilnike. Ta trend se je nadaljeval tudi v letu 2025, tako da so vsi makrobonitetni organi v bančni uniji napovedal ali uvedli določeno obliko zahteve po blažilnikih, ki jih je mogoče sprostiti, pri čemer je deset držav sprejelo okvire politike za uvedbo tako imenovane pozitivne nevtralne stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika, tj. pozitivno stopnjo za proticiklični kapitalski blažilnik, kadar ciklična sistemska tveganja še niso povečana. Nacionalni organi so identificirali tudi 125 DSPI in zanje določili stopnje kapitalskih blažilnikov. Te stopnje so bile v skladu z izboljšano osnovno metodologijo za določanje blažilnikov za DSPI, kot je napovedal Svet ECB decembra 2024,^[41] tako da zdaj upošteva tudi sistemski pomen DSPI za bančno unijo kot celoto.

Bančni nadzor v ECB je dejavno sodeloval tudi na več področjih dela Evropskega odbora za sistemska tveganja. To je vključevalo njegovo redno ocenjevanje tveganj in ranljivosti v finančnem sistemu EU, oceno odpornosti finančnega sistema EU na spremembe obrestnih mer, analizo sistemskega tveganja v sektorju kriptosredstev ter delo na področju listinjenja in kreditnih zamenjav.

1.7 Tveganja in prednostne naloge nadzora v obdobju 2026–2028

Prednostne naloge nadzora odražajo oceno glavnih tveganj in ranljivosti za nadzorovane subjekte, ki jo je pripravil bančni nadzor v ECB na podlagi trenutnih razmer na področju tveganj, informacij o prihodnjih gibanjih, kot so makro finančni obeti in rezultati stresnega testa na ravni EU, ter stanja odpravljanja pomembnih pomanjkljivosti, ugotovljenih med nadzorniškimi dejavnostmi.

Bančni sektor euroobmočja se je doslej uspešno spopadal s povečanimi geopolitičnimi in strukturnimi gospodarskimi izzivi, ki so posledica različnih svetovnih dogodkov, kot so vojne in konflikti v različnih delih sveta, vključno z Evropo, ter nedavna zaostritev svetovnih trgovinskih napetosti, kar vse povzroča obdobja visoke volatilnosti na finančnih trgih in zamegljuje makrofinančne obete. Čeprav so finančni in bonitetni kazalniki potrdili splošno odpornost bančnega sektorja euroobmočje, kar so pokazali tudi rezultati stresnega testa na ravni EU iz leta 2025 (glej razdelek 1.1.1), morebitni neugodni dejavniki, ki izhajajo iz teh zunanjih izzivov, še niso imeli pomembnejšega vpliva na bančni sektor, vendar tveganja za poslabšanje gospodarskih razmer zaradi vztrajno velike negotovosti ostajajo visoka.

Evropski bančni nadzor je zato ciljno prilagodil prednostne naloge nadzora za obdobje 2026–2028, hkrati pa banke še naprej poziva, naj ostanejo pozorne ter v kratko- do srednjeročnem obdobju zagotavljajo preudarno in dobro upravljanje tveganj. Med prednostnimi nalogami nadzora za obdobje 2026–2028 je zato v ospredju nujnost, da banke ostanejo odporne na geopolitična tveganja in makro finančne negotovosti, predvsem z osredotočanjem na preudarno prevzemanje tveganj in trdne kreditne standarde, dosledno izvajanje uredbe CRR III ter preudarno upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj (prva prednostna naloga). V okviru druge prednostne naloge je cilj zagotoviti močno operativno odpornost in zmogljivosti na področju IKT, kar vključuje tudi skladnost z novimi zahtevami akta o digitalni operativni odpornosti ter pravočasno odpravo pomanjkljivosti v zmogljivostih poročanja o tveganjih in povezanih informacijskih sistemih.

Bančni nadzor v ECB v okviru druge prednostne naloge razvija tudi srednjeročno do dolgoročno strategijo, ki se osredotoča na digitalne strategije nadzorovanih subjektov (vključno s tistimi, ki so povezane z umetno inteligenco), njihovo upravljanje in obvladovanje tveganj, da bi identificirali strukturne trende in dejavnike tveganja, ki oblikujejo prihodnost bančnega sektorja. Zato nameravajo nadzorniki v letu 2026 ciljno sodelovati z bankami pri nekaterih od teh ključnih tem. Več podrobnosti je na voljo v okviru prednostnih nalog nadzora v obdobju 2026–2028.

2 Postopki za izdajo dovoljenj, sposobnost in primernost ter uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

2.1 Dovoljenja

2.1.1 Ocene pomembnosti

V skladu z okvirno uredbo o EMN^[42] je bila novembra 2025 zaključena letna ocena, s katero se ugotovi, ali katera od bank ali bančnih skupin izpolnjuje merila za uvrstitev med pomembne institucije.^[43] Letno oceno so dopolnjevale priložnostne ocene pomembnosti, ki so bile izvedene po spremembah strukture skupin. Na podlagi teh ocen je bilo sprejetih 51 odločitev o pomembnosti.

Posledično je bilo 1. januarja 2026 med pomembne razvrščenih 112 institucij.^[44]

Na podlagi letne ocene iz leta 2025 so bile uvedene naslednje spremembe.

Poleg tega so bile opravljene naslednje spremembe strukture skupin, kar je vplivalo na število pomembnih nadzorovanih subjektov:

Poleg tega so bile opravljene naslednje spremembe strukture skupin, kar ni vplivalo na število pomembnih nadzorovanih subjektov.

Seznam nadzorovanih subjektov se pogosto posodablja in je na voljo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

2.1.2 Pregledi kakovosti sredstev

Namen pregledov kakovosti sredstev je zagotoviti, da so banke, ki so ali bodo pod neposrednim nadzorom ECB, ustrezno kapitalizirane. Metodologija, uporabljena v pregledih kakovosti sredstev, je določena v posebnem priročniku.^[45]

ECB je leta 2025 zaključila pregled kakovosti sredstev družbe Raiffeisen-Holding Niederösterreich-Wien reg.Gen.m.b.H. v Avstriji. Pregled kakovosti sredstev dveh nemških bank – LBS Landesbausparkasse Süd in Wüstenrot Bausparkasse Aktiengesellschaft – bo predvidoma zaključen v začetku leta 2026. Junija 2025 je ECB začela pregled kakovosti sredstev dveh bank, in sicer KfW Beteiligungsholding GmbH v Nemčiji in Promontoria 19 Coöperatie U.A. na Nizozemskem. Vseh pet ocenjenih bank je izpolnjevalo merilo velikosti za neposredni nadzor ECB.

2.1.3 Manj pomembne institucije z velikim vplivom

Zaradi velikega števila manj pomembnih institucij ter razlik med njimi glede velikosti, kompleksnosti in profila tveganosti evropski bančni nadzor te institucije razvršča na podlagi njihovega vpliva na finančni sistem in njihovega profila tveganosti. Manj pomembne institucije z velikim vplivom se za vsako od držav, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, določijo enkrat letno. Merila za določanje manj pomembnih institucij z velikim vplivom so velikost, pomen za gospodarstvo, čezmejne dejavnosti, poslovni model in minimalna pokritost po državah.^[46] 1. januarja 2026 je bilo 105 manj pomembnih institucij razvrščenih med institucije z velikim vplivom. To število je zadnjih nekaj let ostalo večinoma nespremenjeno.^[47]

2.1.4 Postopki v zvezi z dovoljenji

Leta 2025 je bilo ECB priglašenih skupaj 676 postopkov v zvezi z dovoljenji (tabela 7). Od tega 14 vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, 11 odvzemov dovoljenja, 42 postopkov za prenehanje dovoljenja, 110 postopkov za izdajo dovoljenja za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža, 496 postopkov za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev (»passporting«) in trije postopki za izdajo dovoljenja finančnim holdingom.

V letu 2025 je bilo izdanih 194 odločitev o postopkih v zvezi z dovoljenji^[48]. To je bilo 7,7% vseh posameznih nadzorniških odločitev ECB v letu 2025.

Poleg tega so bile zaradi negativne ocene ena vloga za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev in tri priglasitve pridobitve ali povečanja kvalificiranih deležev umaknjene pred dokončanjem odločitve.

2.1.4.1 Dogajanja v zvezi s skupnimi postopki

Na splošno se je v letu 2025 število skupnih postopkov, predloženih ECB v zvezi z izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, kvalificiranimi deleži in odvzemom dovoljenja, povečalo v primerjavi s prejšnjim letom.

ECB je ocenila veliko kvalificiranih deležev. Pri več postopkih v zvezi s kvalificiranimi deleži, začetih zaradi notranje reorganizacije v okviru nadzorovanih skupin, je bil uporabljen poenostavljen pristop ocenjevanja kvalificiranih deležev. Postopki v zvezi s kvalificiranimi deleži so se leta 2025 nanašali pretežno na transakcije, namenjene konsolidaciji, večinoma na državni ravni, nekateri pa so bili usmerjeni v čezmejno konsolidacijo. Ocenjenih je bilo tudi več sovražnih pridobitev – vključno s prevzemi –, ki so vključevale javne ponudbe.

V letu 2025 se je večina postopkov za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev nanašala na ustanovitev novih manj pomembnih institucij. Maloštevilni postopki za izdajo dovoljenja pomembnim institucijam so bili izvedeni predvsem zaradi vlog za razširitev dovoljenja na dodatne regulirane dejavnosti, ki so jih načrtovale banke, kar se zahteva v nekaterih državah članicah. Postopki za izdajo dovoljenja so bili v nekaterih primerih povezani s preselitvijo pomembne institucije v drugo državo članico ali z ustanovitvijo hčerinske družbe pomembne institucije v drugi državi članici.

Leta 2025 so ECB nekatere vloge za izdajo dovoljenja predložili subjekti iz tretjih držav, ki nameravajo razširiti svoje poslovanje v EU. V teh primerih so bile ocene osredotočene na dober ugled subjektov in njihovo skladnost s standardi za preprečevanje pranja denarja ter financiranja terorizma.

Pristojni nacionalni organi so začeli postopek odvzema dovoljenja dvema manj pomembnima institucijama (v Nemčiji in Avstriji). V enem primeru zato, ker je kreditna institucija postala insolventna, v drugem pa zaradi resnih kršitev zahtev glede preprečevanja pranja denarja, kršitev ureditev upravljanja ter dejstva, da je proti instituciji potekal sodni postopek zaradi insolventnosti.

Leta 2025 je ECB uvedla na tveganju temelječo strategijo za skupne postopke, ki naj bi koristila tako nadzorovanim subjektom kot predlaganim pridobiteljem, saj bo pri manj zapletenih primerih število interakcij manjše in čas obdelave krajši (glej razdelek 1.3.2).

2.1.4.2 Dogajanje v zvezi s postopki za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev, (mešanimi) finančnimi holdingi ter združitvami in delitvami

ECB in pristojni nacionalni organi so v letu 2025 obravnavali 496 postopkov za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev.

Po močnem povečanju števila postopkov, povezanih s finančnimi holdingi, v letih 2021 in 2022 po prenosu direktive o kapitalskih zahtevah (CRD V)^[49] se je število postopkov v letih 2023, 2024 in 2025 ustalilo. Leta 2025 je ECB prejela tri zahtevke za odobritev (mešanih) finančnih holdingov pomembnih skupin.

Leta 2025 se je ECB pripravila tudi na uporabo revidirane direktive o kapitalskih zahtevah (CRD VI)^[50], ki se bo začela uporabljati januarja 2026. CRD VI s spremenjenim členom 21a uvaja nekatere spremembe nadzorniške obravnave (mešanih) finančnih holdingov. Te spremembe vključujejo novo zahtevo, in sicer morajo v skladu s členom 21a(4)(c) CRD VI nadzorni organi objaviti letni seznam finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov, ki so pridobili odobritev ali so bili izvzeti iz odobritve, ter na njem navesti tudi imenovani nadzorovani subjekt.

CRD VI uvaja tudi nova poglavja o pridobitvi ali odsvojitvi pomembnega deleža, pomembnih prenosih sredstev in obveznosti ter združitvah in delitvah, s čimer harmonizira prejšnje ureditve »nacionalnih pooblastil«.^[51] V skladu s CRD VI je ECB edini organ, ki je pristojen za ocenjevanje teh poslov, kadar vključujejo pomembne institucije. Natančneje, pri združitvah je ECB pristojna za ustrezno oceno varnega in skrbnega poslovanja, če nastali subjekt izpolnjuje pogoje za razvrstitev med pomembne institucije. Pri delitvah pa bo ECB pristojna, če je deljeni subjekt pomembna institucija.

2.2 Postopki ocenjevanja sposobnosti in primernosti

Leta 2025 je bilo ECB priglašenih 1.672 individualnih postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti^[52] v zvezi s pomembnimi institucijami (tabela 8).

V letu 2025 se je 67,2% vseh postopkov nanašalo na člane upravljalnega organa v nadzorni funkciji, 24,9% pa na člane upravljalnega organa v izvršni funkciji. Preostali individualni postopki so se nanašali na nosilce ključnih funkcij (6,2%), dodatne neizvršne direktorske funkcije (1,0%) in vodje podružnic v tretjih državah (0,7%).

Izvedba ocene sposobnosti in primernosti – od prejema obvestila do sprejetja odločitve ECB – je trajala povprečno 113 dni, v letu 2023 pa 109 dni. To je v okviru najdaljšega obdobja štirih mesecev, določenega v odstavku 179 Skupnih smernic ESMA in EBA o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij.

2.2.1 Dogajanja v zvezi s postopki ocenjevanja sposobnosti in primernosti

ECB preučuje načine za racionalizacijo odločanja z uporabo digitalnih orodij in uvedbo procesov, ki temeljijo na tveganju. To naj bi skrajšalo čas obdelave, hkrati pa ohranilo visoko kakovost in doslednost njenih nadzorniških odločitev (glej razdelek 1.3).

27. oktobra 2025 je ECB v Firencah organizirala skupni seminar z Evropskim univerzitetnim inštitutom, da bi povečala ozaveščenost bančnega sektorja o dobrih praksah upravljanja.

Na podlagi ocene primernosti se lahko naložijo dodatne določbe, kadar je treba na podlagi petih meril sposobnosti in primernosti odpraviti nekatere pomisleke glede kandidata. ECB je imela v 40,85% ocen pomisleke glede enega ali več meril sposobnosti in primernosti. Delež odločitev, ki so vsebovale dodatne določbe, se je zmanjšal s 14,5% v letu 2024 na 9,15% v letu 2025. V letu 2025 so se najpogosteje pojavili pomisleki glede časovne razpoložljivosti, izkušenj in nasprotja interesov. Na podlagi tega je bilo uvedenih 27 pogojev, 122 obveznosti in štiri priporočila v primerjavi s 55, 151 oziroma 20 v letu 2024.

Če glede primernosti kandidata obstajajo pomembni pomisleki, lahko ECB presodi, da je treba opraviti bolj poglobljeno oceno, in na koncu sporoči, da namerava sprejeti negativno odločitev. Banke nato med nadzorniškim dialogom vlogo običajno umaknejo. Leta 2025 se je to zgodilo v 30 primerih.

2.3 Uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij ter prijava nepravilnosti

2.3.1 Uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

Po uredbi o EMN in okvirni uredbi o EMN je razdelitev pooblastil za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi odvisna od narave domnevne kršitve, osebe, odgovorne zanjo, ter ukrepa, ki ga je treba sprejeti. Kazni, ki jih ECB naloži v okviru svojih nadzorniških nalog, in kazni, ki jih na zahtevo ECB naložijo pristojni nacionalni organi, se objavijo na spletni strani ECB o nadzorniških sankcijah.

Namen sankcij je kaznovati tekoče ali pretekle kršitve, ki jih zagreši nadzorovani subjekt, ter odvračati od prihodnjih kršitev drugod v bančnem sistemu. Namen ukrepov za uveljavljanje pravil, kot so periodične denarne kazni, je prisiliti nadzorovane subjekte, da izpolnijo bonitetne zahteve v primeru nadaljevanja kršitev.

ECB je v letu 2025 vodila 16 postopkov za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij. Od tega je bilo 14 postopkov za nalaganje sankcij, v katerih je bilo sprejetih devet sklepov ECB, dva pa sta bila postopka za uveljavljanje pravil, v katerih je bil sprejet en sklep ECB (tabela 9).

Od 14 postopkov za nalaganje sankcij, vodenih v letu 2025, se jih je deset nanašalo na kršitve neposredno veljavne zakonodaje EU (vključno s sklepi in uredbami ECB) s strani devetih pomembnih institucij. Pet od teh postopkov je bilo konec leta še v teku, pet pa jih je bilo leta 2025 zaključenih s sklepi ECB o naložitvi kazni v višini 8.585.000 EUR. Te kazni so bile naložene petim nadzorovanim subjektom. Štirje od teh sklepov so se nanašali na kršitve sklepov ECB o notranjih modelih za kreditno tveganje, eden pa se je nanašal na poročanje o napačno izračunanem tveganju prilagojene aktive za tržno tveganje.

Od štirih postopkov za nalaganje sankcij v teku, vodenih v letu 2025, so se trije nanašali na kršitve zahtev glede upravljanja in kvalificiranih deležev, določene v nacionalni zakonodaji, s katero se izvaja direktiva o kapitalskih zahtevah, eden pa na kršitve zadevne neposredno veljavne zakonodaje EU v zvezi s kapitalskimi zahtevami in zahtevami glede poročanja. Ti postopki so se zaključili s štirimi zahtevami ECB, naslovljenimi na ustrezne nacionalne organe, naj začnejo postopek in zagotovijo, da se odgovornim osebam naložijo primerne kazni. Te vključujejo eno pomembno institucijo, posameznike, zaposlene v pomembnih institucijah, ki so zagrešili kršitve, ter nenadzorovane subjekte in fizične osebe, odgovorne za pridobitev kvalificiranih deležev v pomembni instituciji.

Postopka za uveljavljanje pravil v letu 2025 sta se nanašala na neizpolnjevanje sklepov ECB v dveh pomembnih institucijah, ki sta od njiju zahtevala, da do določenega roka v letu 2024 okrepita proces ugotavljanja podnebnih in z naravo povezanih tveganj. Eden od teh postopkov je konec leta 2025 še potekal, drugi pa se je zaključil s sklepom ECB, v katerem je bil določen skupni znesek obračunanih periodičnih denarnih kazni v višini 187.650 EUR.

V grafu 5 je prikazana razčlenitev postopkov za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij, ki jih je ECB vodila v letu 2025, ter postopkov, ki so bili dokončani med letoma 2020 in 2024, po področjih.

Graf 5

Dejavnosti uveljavljanja pravil in nalaganja sankcij po področjih kršitev med letoma 2020 in 2025

(število postopkov)

En pristojni nacionalni organ je na podlagi prejšnjih zahtev ECB in po oceni, ki jo je opravil v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, v letu 2025 naložil dve denarni kazni v skupni višini 30.000.000 EUR. Nadaljnje informacije o denarnih kaznih, ki so jih na zahtevo ECB naložili pristojni nacionalni organi, so na voljo na spletni strani ECB o nadzorniških sankcijah.

Podrobne informacije, vključno z obsežnimi statističnimi podatki o dejavnostih na področju nalaganja sankcij, ki so jih leta 2025 v zvezi s kršitvami bonitetnih zahtev izvedli ECB in pristojni nacionalni organi, bodo predstavljene v letnem poročilu o dejavnostih na področju nalaganja sankcij v EMN v letu 2025 (Annual Report on Sanctioning Activities in the SSM in 2025). Poročilo bo v drugem četrtletju 2026 objavljeno na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

Poleg tega je ECB v letu 2025 izdala eno zavezujočo nadzorniško odločitev, ki predvidevata obračunavanje plačil periodične denarne kazni za vsak dan kršitve, če zadevni banki ne bi izpolnili bonitetnih zahtev, določenih v teh odločitvah ECB. Ta odločitev je vsebovala bonitetne zahteve za okrepitev procesa ugotavljanja podnebnih in z naravo povezanih tveganj.

Če ima ECB razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, od zadevnega pristojnega nacionalnega organa zahteva, naj zadevo skladno z nacionalno zakonodajo predloži ustreznim organom, ki glede tega opravijo preiskavo ali morebiti sprožijo kazenski pregon. Leta 2025 sta bili dve taki zahtevi predloženi ustreznim pristojnim nacionalnim organom.

2.3.2 Žvižgaštvo

V skladu s členom 23 uredbe o EMN mora ECB zagotoviti, da se vzpostavijo učinkoviti mehanizmi, po katerih lahko kdor koli prijavi kršitev zadevne zakonodaje EU (ta proces navadno imenujemo »žvižgaštvo«). Skladno s tem ECB upravlja spletno platformo za žvižgače.

ECB zagotavlja popolno zaupnost prijav kršitev, prejetih prek te spletne platforme ali drugih kanalov (npr. po elektronski ali navadni pošti), in pri izvajanju nadzorniških nalog upošteva vse razpoložljive informacije.

ECB je leta 2025 prejela 416 prijav kršitev, kar je podobno število kot leta 2024, ko jih je bilo 421, in več kot leta 2023, ko jih je bilo 355. Od tega se je 165 prijav nanašalo na domnevno kršitev zakonodaje EU, med njimi jih je bilo 155 s področja nadzorniških nalog ECB, deset pa s področja nadzorniških nalog pristojnih nacionalnih organov. Preostale prijave so se večinoma nanašale na domnevne kršitve nebonitetnih zahtev (npr. varstvo potrošnikov), zato so bile zunaj področja uporabe mehanizma za prijavo kršitev.

Na področju nadzorniških nalog ECB je bilo največ prijavljenih domnevnih kršitev povezanih z vprašanji upravljanja (80%), javnim razkritjem in poročanjem (6%) ter izračunom kapitala in kapitalskih zahtev (6%). Vprašanja glede upravljanja so se nanašala predvsem na upravljanje tveganj in notranje kontrole ter funkcije upravljalnega organa in zahteve glede sposobnosti in primernosti. Celotna razčlenitev je prikazana v grafu 6.

Graf 6

Domnevne kršitve, prijavljene v mehanizmu za prijavo kršitev

(v odstotkih)

Z informacijami, sporočenimi prek mehanizma za prijavo kršitev, so bile seznanjene zadevne skupne nadzorniške skupine, ki so se odločile za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Glavni preiskovalni ukrepi, ki so bili sprejeti leta 2025 v zvezi s prijavami kršitev zadevne zakonodaje EU, prejetimi med letom ali prej, so bili naslednji:

• notranja ocena na podlagi obstoječe dokumentacije (38%);
• zahteva, da nadzorovani subjekt predloži dokumente ali pojasnila (35%);
• zahteva za notranjo revizijo ali inšpekcijski pregled na kraju samem (24%);
• razgovor z obdolženimi osebami (3%).

3 Pomoč pri kriznem upravljanju

3.1 Primeri kriz v letu 2025

Leta 2025 za nobeno pomembno institucijo ni bilo ocenjeno, da propada ali bo verjetno propadla v skladu s členom 18(1)(a) in členom 18(4) uredbe o enotnem mehanizmu reševanja^[53]. Makroekonomsko okolje leta 2025 je bilo za banke še vedno večinoma ugodno, zlasti kar zadeva dobičkonosnost. Toda banke v prihodnje čakajo zaviralni dejavniki, ki bi lahko negativno vplivali na njihove dobičke v prihodnosti. Ti dejavniki vključujejo morebitno poslabšanje kakovosti sredstev, nadaljnje zmanjševanje marž in nizko rast obsega posojil.

3.2 Sodelovanje z Enotnim odborom za reševanje

Leta 2025 sta ECB in Enotni odbor za reševanje še naprej tesno sodelovala. Predsednica Nadzornega odbora ECB in predsednik Enotnega odbora za reševanje sta si redno izmenjevala stališča ter skupaj obiskala več pristojnih nacionalnih organov in nacionalnih organov za reševanje. Osebje ECB in Enotnega odbora za reševanje, ki je sodelovalo pri različnih temah skupnega interesa in primerih kriz manj pomembnih institucij, si je pogosto izmenjevalo stališča.

Redno sodelovanje med skupnimi nadzorniškimi skupinami ECB in notranjimi skupinami za reševanje v okviru Enotnega odbora za reševanje je bilo še naprej ključen del tega sodelovanja. Sodelovanje je bilo zlasti tesno v zvezi z bankami, vključenimi v okvir ECB za krizno upravljanje. Podprto je bilo z dvostranskim sporazumom o soglasju med ECB in Enotnim odborom za reševanje o sodelovanju in izmenjavi informacij ter posebnim memorandumom o soglasju o izmenjavi zaupnih statističnih podatkov, ki je bil podpisan leta 2023.

ECB in Enotni odbor za reševanje sta še naprej sodelovala pri temah skupnega interesa. Zagotavljala sta tesno usklajenost glede programa reform za poenostavitev tako z vidika nadzora kot z vidika reševanja. Poleg tega sta si še naprej skupaj prizadevala za merjenje likvidnosti in poročanje o likvidnosti. Leta 2025 sta zaključila tretji skupni letni pregled likvidnosti, s katerim se preverja pripravljenost bank na krize na podlagi skupno razvite predloge za likvidnost. Sodelovala sta tudi pri razvoju svojih strategij digitalizacije in digitalne kulture na podlagi skupnih izkušenj ter pobud za usposabljanje in si izmenjevala namenske aplikacije nadzorniške tehnologije ECB.

Leta 2025 sta ECB in Enotni odbor za reševanje sodelovala pri simulacijah v okviru svojega skupnega cilja, tj. oceniti obstoječe zmogljivosti in okrepiti pripravljenost na krize. Sodelovala sta tudi v tristranski simulaciji na ravni vodstvenega osebja, ki je potekala v prostorih Enotnega odbora za reševanje v Bruslju. Udeleženci so bili organi za reševanje, nadzorni organi, centralne banke in finančna ministrstva ZDA, Združenega kraljestva ter bančne unije. Poleg tega sta ECB in Enotni odbor za reševanje sodelovala v več kriznih simulacijah posameznih bank, da bi preizkusila njihovo pripravljenost na morebitne krizne razmere.

ECB se je v skladu z zakonskim okvirom posvetovala z Enotnim odborom za reševanje glede načrtov sanacije, ki so jih ECB predložile pomembne institucije. Enotni odbor za reševanje se je z ECB posvetoval o osnutkih načrtov za reševanje in izračunu popravkov prispevkov, ki jih morajo pomembne institucije plačati v Enotni sklad za reševanje v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu reševanja.

3.3 Krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah

Za krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah je potrebno tesno sodelovanje med ustreznim pristojnim nacionalnim organom in ECB. Čeprav so za nadzor v zvezi s kriznim upravljanjem manj pomembnih institucij odgovorni pristojni nacionalni organi, sta tesnejše sodelovanje in izmenjava informacij potrebna, kadar se manj pomembna institucija približa točki nerentabilnosti, saj je ECB odgovorna za odvzem dovoljenj. Postopkovni vidiki tega sodelovanja so določeni v revidiranem okviru za krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah, ki je bil vzpostavljen 1. januarja 2024.

V zgodnjih fazah krize, ki jo sproži poslabšanje finančnega položaja manj pomembne institucije, zadevni pristojni nacionalni organ o tem uradno obvesti ECB. V letu 2025 je ECB prejela 11 takšnih obvestil pristojnih nacionalnih organov.

Po predložitvi uradnega obvestila o poslabšanju finančnega stanja se običajno ustanovijo kontaktne skupine za krizno upravljanje, razen če odgovorni pristojni nacionalni organ ali ECB ugotovi upravičene razloge za izvzetje. Te skupine – ki vključujejo predstavnike ECB, pristojnega nacionalnega nadzornega organa in, glede na situacijo, ustreznih nacionalnih organov za reševanje – se lahko ustanovijo kot odziv na kapitalske kršitve, poslabšanje kakovosti sredstev ali likvidnostnega položaja ali resne pomanjkljivosti v sistemih notranjega upravljanja ali kontrole.

Med letom je delovalo 14 kontaktnih skupin za krizno upravljanje, medtem ko jih je bilo leto pred tem 12. Te skupine so imele še naprej ključno vlogo pri zagotavljanju, da so bile stresne razmere v posameznih manj pomembnih institucijah obravnavane učinkovito in dosledno ter da so bili nadzorni ukrepi sprejeti pravočasno in usklajeno. To je pripomoglo k temu, da je bil prenos negativnih učinkov na druge dele finančnega sistema čim bolj omejen.

4 Medinstitucionalno sodelovanje

4.1 Evropsko in mednarodno sodelovanje

4.1.1 Sodelovanje z drugimi nadzornimi organi EU in organi držav zunaj EU

ECB je leta 2025 še okrepila sodelovanje z drugimi nadzornimi organi prek meja in sektorjev, med drugim s pogajanji o dodatnih sporazumih o soglasju.

4.1.1.1 Sodelovanje z organi EU, ki ne sodelujejo v EMN, in organi iz Evropskega gospodarskega prostora

Prek kolegijev nadzornikov lahko ECB oblikuje usklajene nadzorniške pristope in odločitve ter poskrbi za skupne delovne programe z drugimi nadzornimi organi, vključenimi v nadzor iste čezmejne bančne skupine. ECB v skladu z evropskimi predpisi organizira kolegije, kadar je kot domači nadzornik ona tisti organ, ki je odgovoren za nadzor bančne skupine na konsolidirani podlagi. Kadar pa organ EU, ki deluje kot konsolidirani nadzornik, ni del evropskega bančnega nadzora, ECB sodeluje v ustreznem kolegiju kot nadzornik gostitelj za določene subjekte, ki so pod njenim neposrednim nadzorom.

Leta 2025 so ECB in pristojni organi držav članic EU, ki niso del evropskega bančnega nadzora, ter Norveška na dveh posebnih delavnicah, ki jih je ECB organizirala marca in oktobra, ponovno potrdili svojo zavezanost krepitvi nadzorniškega sodelovanja in konvergence. Delavnici sta bili priložnost za izmenjavo dobrih praks ter spodbujanje učinkovitosti in uspešnosti nadzora v okviru reforme procesa SREP, ki jo izvaja ECB. Medtem sta začeli veljati dve evropski uredbi o delovanju kolegijev nadzornikov^[54], ki sta ECB omogočili, da je dodatno okrepila izmenjavo informacij o podružnicah bank s sedežem v tretjih državah ter poenostavila sodelovanje med bonitetnimi nadzorniki in drugimi organi, kot so nadzorniki na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

4.1.1.2 Sodelovanje z bančnimi nadzorniki zunaj EU

ECB sodeluje z mednarodnimi nadzorniki tudi prek drugih forumov, kot so skupine za krizno upravljanje za globalne sistemsko pomembne banke.

Kadar je ECB odgovorna za nadzor na konsolidirani ravni nad skupinami, ki poslujejo tudi zunaj Evropske unije, so pristojni organi tretjih držav vabljeni v ustrezne kolegije nadzornikov, pod pogojem, da ECB oceni, da so njihove ureditve poklicne skrivnosti in zaupnosti enakovredne tistim v EU.

ECB je sklenila nov nadzorniški sporazum o sodelovanju z Banco Central de la República Argentina. Poleg rednega in strukturiranega dialoga z organi, kot sta organ za bonitetno ureditev Združenega kraljestva in sistem centralnih bank ZDA, je ECB gostila tudi več tematskih in dvostranskih srečanj ter organizirala pobude za krepitev zmogljivosti z bančnimi nadzornimi organi iz drugih držav nečlanic EU, v okviru katerih so razpravljali o vprašanjih skupnega interesa, vključno z nadzorom finančnih konglomeratov, podnebnimi finančnimi tveganji, digitalno preobrazbo in operativno odpornostjo.

V letu 2025 je ECB dodatno okrepila sodelovanje z bonitetnimi nadzorniki zunaj EU pri uporabi nadzorne tehnologije. V tem okviru je z Bank of England sopredsedovala delovni skupini inovacijske mreže BIS za aplikacije nadzorniške tehnologije, regulativno tehnologijo in tehnologijo za denarno politiko, ki raziskuje uporabo velikih jezikovnih modelov in spodbuja globalni inovacijski ekosistem. ECB je prek vsebinskih izmenjav znanja poglobila tudi svoje dolgoletno sodelovanje z Monetary Authority of Singapore.

4.1.1.3 Sodelovanje z nacionalnimi organi za tržno ravnanje in drugimi sektorskimi nadzorniki

ECB sodeluje z nacionalnimi organi za nadzor trga v skladu s pravom EU ter si z njimi izmenjuje informacije o dejavnostih pomembnih bančnih skupin na trgih finančnih instrumentov. Natančneje, dvostranski sporazum o sodelovanju je sklenila z nacionalnimi organi za nadzor trga šestih držav, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru. Zaradi povečanega števila združitev, prevzemov in drugih transakcij, namenjenih konsolidaciji, ki so vključevale pomembne institucije, ter zaradi tržnih gibanj, ki so zahtevala usklajene nadzorniške ukrepe, se je leta 2025 izmenjava informacij z zgoraj navedenimi organi okrepila.

ECB je kot imenovani koordinator za pomembne skupine, ki jih vodijo banke in ki so opredeljene kot finančni konglomerati, okrepila sodelovanje z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter z zadevnimi pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor reguliranih subjektov – večinoma zunaj bančnega sektorja – znotraj teh konglomeratov. Sprejetje sporazumov o usklajevanju z ustreznimi pristojnimi organi je prispevalo k izboljšanju in razširitvi kolegijev za finančne konglomerate, letna srečanja kolegijev pa so bila pomembna platforma za izmenjavo informacij med temi organi.

4.1.1.4 Sodelovanje ECB pri preprečevanju pranja denarja

Nadzor nad kreditnimi in finančnimi institucijami na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma spada v pristojnost nadzornikov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z novoustanovljenim organom EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA). Bonitetni organi in organi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma tesno sodelujejo pri izpolnjevanju svojih nalog.

ECB je kot bonitetni nadzornik z organom AMLA delila izkušnje, pridobljene ob vzpostavitvi enotnega mehanizma nadzora, tudi prek sodelovanja v delovni skupini navedenega organa. Sklenitev memoranduma o soglasju med ECB in organom AMLA 27. junija 2025, kot je predvideno v členu 92(3) uredbe o organu AMLA, je predstavljala pomemben mejnik pri opredelitvi načina sodelovanja in izmenjave informacij med organizacijama.

Tako kot v prejšnjih letih je ECB pri svojem nadzoru upoštevala bonitetne posledice^[55] tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter podpirala pripravo politik za organ AMLA. ECB je prispevala k razvoju regulative na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter zagovarjala zakonodajni okvir, ki omogoča učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij med nadzorniki za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ustreznimi organi, ki niso pristojni za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

ECB je tudi v letu 2025 izmenjevala nadzorniške informacije z organi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. To je vključevalo sodelovanje v vlogi opazovalke v 66 kolegijih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ustanovljenih za pomembne institucije,^[56] izmenjavo informacij prek teh kolegijev in drugih kanalov ter poročanje o pomembnih pomanjkljivostih na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v osrednji podatkovni zbirki organa EBA, EuReCa.

Poleg tega je ECB kot opazovalka sodelovala v stalnem odboru organa EBA za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter v splošnem odboru organa AMLA v nadzorni sestavi. Hkrati je prispevala k pripravljalnemu delu za pripravo regulativnih tehničnih standardov in smernic na podlagi novega okvira za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma pod vodstvom organa EBA in organa AMLA.

4.1.1.5 Vloga ECB pri nadzoru kritičnih tretjih ponudnikov storitev po uvedbi akta o digitalni operativni odpornosti

Z aktom o digitalni operativni odpornosti (DORA) se je uvedel celovit okvir nadzora^[57] za kritične tretje ponudnike storitev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Okvir nadzora zajema 19 kritičnih tretjih ponudnikov storitev^[58], ki so jih določili evropski nadzorni organi. Glavni nadzornik – eden od treh nadzornih organov – izvaja vse nadzorne dejavnosti na daljavo in na kraju samem ob podpori skupnih pregledniških ekip. Na podlagi teh dejavnosti lahko glavni nadzornik kritičnih tretjih ponudnikov storitev izda priporočila.

Leta 2025 je bančni nadzor v ECB podpiral vzpostavitev okvira nadzora. Od začetka delovanja januarja 2026 je k skupnim pregledniškim ekipam prispeval 21 strokovnjakov. Poleg tega bo ECB zagotovila, da nadzorovane institucije, ki uporabljajo storitve kritičnih tretjih ponudnikov storitev, ustrezno obravnavajo specifična tveganja, opredeljena v priporočilih.

Nadzor nad kritičnimi tretjimi ponudniki storitev krepi digitalno operativno odpornost v celotnem finančnem sektorju EU. Ne nadomešča, temveč dopolnjuje dobro obvladovanje tveganj tretjih strani s strani institucij ter z njim povezane nadzorniške dejavnosti ECB. Kreditne institucije in drugi finančni subjekti ostajajo v celoti odgovorni za upravljanje vseh vidikov tveganj na področju IKT.

4.1.1.6 Programi MDS za ocenjevanje finančnega sektorja

Programi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za ocenjevanje finančnega sektorja (IMF Financial Sector Assessment Programs, FSAP) so celovite poglobljene ocene finančnega sektorja posamezne države.

V letu 2025 je MDS dokončal drugi program FSAP za euroobmočje (glej okvir 3). Vključeval je celovito oceno usklajenosti nadzorniških praks enotnega mehanizma nadzora s temeljnimi baselskimi načeli. To je bila prva ocena, ki je temeljila na revidirani metodologiji temeljnih baselskih načel (glej okvir 3). Nadaljnje delo za izvajanje priporočil FSAP bo potekalo v prihodnjih letih.

Leta 2025 je MDS zaključil nacionalni oceni FSAP za Francijo in Slovaško ter začel izvajati ocene FSAP za Avstrijo, Grčijo, Italijo in Portugalsko. Z nacionalnimi programi FSAP se ocenijo nebančne teme, kot so domači zavarovalniški in makrobonitetni okviri. Vsebujejo celostno oceno zadev, povezanih z bančništvom, zlasti tistih, za katere so odgovorni nacionalni organi, ki nadzorujejo manj pomembne institucije, ali vidikov, povezanih s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, ob upoštevanju, da je za dokončanje bančne unije treba narediti še več.

Bančni nadzor v ECB sodeluje tudi pri nacionalnih posvetovanjih MDS po IV. členu glede držav, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru. Ekipam MDS predloži mnenja o mikrobonitetnih in makrobonitetnih vprašanjih v skladu z nalogami ECB na teh področjih.

4.2 Sodelovanje pri oblikovanju evropskega in mednarodnega regulativnega okvira

4.2.1 Prispevek k delu Odbora za finančno stabilnost

Bančni nadzor v ECB je kot član plenuma Odbora za finančno stabilnost (OFS) dejavno sodeloval v dejavnostih stalnega odbora za nadzorniško in regulativno sodelovanje, stalnega odbora za izvajanje standardov, usmerjevalne skupine za reševanje bank in regionalne posvetovalne skupine za Evropo ter v dejavnostih nekaterih njihovih odvisnih organov. Imel je pomembno vlogo pri spodbujanju več pobud OFS strateškega pomena, zlasti načrta OFS za obravnavo finančnih tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, ter pri delu v zvezi s standardizacijo poročanja o kibernetskih in operativnih incidentih (obrazec za izmenjavo poročil o incidentih) in tematskem strokovnem pregledu kriptosredstev. Poleg tega je bančni nadzor v ECB še naprej podpiral delo OFS za opredelitev regulativnega okvira ter ocenjevanje potencialnih priložnosti in tveganj, ki jih prinašajo finančne inovacije.

4.2.2 Prispevek k baselskemu procesu

Bančni nadzor v ECB je kot član Baselskega odbora za bančni nadzor prispeval evropsko stališče o delu navedenega odbora ter aktivno sodeloval v razpravah o nadaljnji krepitvi regulacije in nadzora bank.

Prispeval je k delu odvisnih organov Baselskega odbora, pri čemer je sopredsedoval tako delovni skupini za podnebna finančna tveganja kot skupini za politiko in standarde. Ključni dosežki teh odvisnih organov vključujejo objavo okvira za prostovoljno razkritje finančnih tveganj, povezanih s podnebjem, ter načel za dobro upravljanje tveganj tretjih strani, pa tudi začetek posvetovanja o novem standardiziranem formatu za strojno berljiva razkritja v okviru tretjega stebra.

Poleg tega je bančni nadzor v ECB vodil pripravo pregleda literature o učinkovitosti nadzora v okviru nadaljnjega dela Baselskega odbora po pretresih v bančnem sektorju leta 2023.

Decembra 2025 je ECB skupaj z raziskovalno skupino Baselskega odbora za bančni nadzor in Centrom za raziskave ekonomske politike organizirala skupno konferenco o tehnoloških inovacijah na finančnih trgih ter tveganjih in priložnostih za bančništvo in regulacijo.

ECB je bila tudi glasna podpornica mednarodnega izvajanja baselskega sporazuma, ki zagotavlja trdne varovalke za odporen svetovni bančni sektor. Ti skupni standardi so temelj enake obravnave ter omogočajo, da lahko banke zagotavljajo kredite in likvidnost tudi v obdobjih pretresov.

4.2.3 Prispevek k delu Evropskega bančnega organa in k oblikovanju evropske politike

V letu 2025 je bančni nadzor v ECB še naprej tesno sodeloval z organom EBA, da bi mu pomagal oblikovati enotni pravilnik, spodbujal enotno izvajanje nadzora v celotnem evropskem bančnem sektorju ter prispeval k večji varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema.

ECB in organ EBA sta skupaj razvila metodologijo, predloge in scenarije za stresni test na ravni EU za leto 2025, katerega rezultati so bili objavljeni 1. avgusta 2025. V tem okviru je ECB prispevala tudi k razpravam o dolgoročnih strategijah in razvoju centraliziranih modelov kreditnega tveganja za prihodnje stresne teste na ravni EU.

ECB je v okviru prizadevanj za poenostavitev na ravni EU sodelovala v delovni skupini EBA za učinkovitost regulativnega in nadzornega okvira. Delovna skupina je v svoji oceni opredelila štiri ključna področja za izboljšave: (i) priprava regulativnih dokumentov na ravni 2 in 3, (ii) breme poročanja za finančne institucije, (iii) vloga EBA pri oblikovanju bonitetnega regulativnega okvira EU ter (iv) notranje ureditve dela. Predlagala je tudi ukrepe za povečanje učinkovitosti v različnih časovnih obdobjih: do konca leta 2025 (takoj), do konca leta 2026 (kratkoročno) in po letu 2026 (srednje- do dolgoročno). Rezultati ocene in priporočila delovne skupine so bili predstavljeni v poročilu o učinkovitosti regulativnega in nadzornega okvira ter v delovnem programu EBA za leto 2026.

V okviru reform Basel III je ECB prispevala k pripravi tehničnih standardov za izvajanje zahtev glede razkritij za izstopne pragove, kreditno tveganje, tržno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja in operativno tveganje ter prehodnih razkritij o izpostavljenostih do kriptosredstev.

ECB je sodelovala v javnem posvetovanju o spremenjenih zahtevah glede razkritij okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, izpostavljenosti iz lastniških vrednostnih papirjev in skupne izpostavljenosti do subjektov vzporednega bančnega sistema na podlagi izvedbene uredbe Evropske komisije o razkritjih v okviru tretjega stebra v skladu z uredbo CRR III ter v javnem posvetovanju o osnutku smernic o dobrem upravljanju tveganj tretjih strani.

Poleg tega je ECB prispevala k poročilu organa EBA o izdelkih brez blagovne znamke, ki je bilo objavljeno 14. oktobra 2025.

ECB je postala tudi opazovalka v podskupini Odbora za umetno inteligenco v finančnih storitvah, kar ji omogoča, da sooblikuje prihodnje delo na področju sodelovanja med nadzorniki in ustreznimi organi v okviru akta o umetni inteligenci.

5 Organizacija bančnega nadzora v ECB

5.1 Zaposlovanje v bančnem nadzoru v ECB

5.1.1 Zaposlovanje

Na splošno bančni nadzor v ECB prosta delovna mesta najprej oglašuje interno, razen delovnih mest na začetni ravni, ki se oglašujejo na zunanjem trgu. Leta 2025 je bančni nadzor v ECB prek zunanjih razpisov zaposlil 22 kandidatov na dolgoročnejših delovnih mestih.

Graf 7

Število imenovanj po skupinah zaposlenih v letu 2025

5.1.2 Programi izmenjave osebja

ECB spodbuja izmenjave zaposlenih s partnerskimi organizacijami EU. Medinstitucionalne izmenjave z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Enotnim odborom za reševanje, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter Evropsko investicijsko banko so zaposlenim ponudile priložnost, da delajo v različnih organizacijskih okoljih, razširijo svoja znanja in spretnosti ter poglobijo sodelovanje v evropskem sistemu finančnega nadzora.

5.1.3 Krepitev zmogljivosti

Bančni nadzor v ECB redno ocenjuje svojo pripravljenost na nadzorniške naloge in posodablja načrt za krepitev zmogljivosti, da prednostno obravnava razvoj talentov na področjih z nižjo stopnjo pripravljenosti. V letu 2025 se je osredotočil na nadzorniške naloge, povezane z zunanjim izvajanjem IT-storitev, varnostjo IT, kibernetskimi tveganji in novim mandatom ECB na podlagi akta o digitalni operativni odpornosti.

ECB je še naprej razvijala svojo ponudbo usposabljanj na vseh področjih bančnega nadzora. Izboljšala je program za uvajanje novih zaposlenih v EMN z uvedbo namenskega razdelka za nove zaposlene na platformi SSMnet. Druga izvedba programa Osnove EMN se je zaključila junija 2025 ter nadzornikom zagotovila enotno raven tehničnega znanja. Uvedene so bile tudi nove učne poti o virtualnih sredstvih in geopolitičnih tveganjih, ki odražajo pomembnost teh nadzorniških tem. Poleg tega je bila nadgrajena digitalna učna pot EMN za usposabljanje nadzornikov, razvijalcev in vodij na področjih umetne inteligence, nadzora nad tveganji IT in digitalizacije (glej razdelek 5.2.1).

V letu 2026 bo usposabljanje na prednostnih področjih tveganj, kot so kreditno tveganje, IT/operativno tveganje in geopolitično tveganje, vključevalo najnovejši razvoj bančnega nadzora, da bi sledilo ključnim in nastajajočim trendom ter izzivom.

5.1.4 Raznolikost in vključenost

Cilj bančnega nadzora v ECB je ustvariti delovno kulturo, ki temelji na prednostih raznolikosti in vključenosti ter vsakemu sodelavcu omogoča, da izrazi svoje edinstvene poglede in na pristen način prispeva k delovanju organizacije. V okviru te vizije ostaja uravnotežena zastopanost spolov ključna strateška prednostna naloga. Ženske v bančnem nadzoru ECB predstavljajo 43% zaposlenih in pripravnikov. Delež žensk se na različnih hierarhičnih ravneh razlikuje. Na ravni analitika je delež žensk 47% zaposlenih, na ravni strokovnjaka pa 44%. Ta delež znaša 33% na ravni vodij skupin in na ravni vodstva, medtem ko je na višjih vodstvenih položajih 37% žensk. ECB si bo še naprej prizadevala za uravnoteženo zastopanost spolov.

Slika 1

Zaposleni v bančnem nadzoru v ECB v številkah

5.2 Tehnologija, inovacije in okvir za poročanje podatkov

5.2.1 Dogajanja na področju nadzorniške tehnologije

V letu 2025 je bančni nadzor v ECB dodatno napredoval pri uporabi tehnologije v skladu s tehnološko strategijo EMN za obdobje 2024–2028, ki želi podpreti na tveganjih temelječ nadzor, okrepiti podatkovne zmogljivosti in spodbujati digitalno kulturo. Pomemben napredek je bil dosežen na treh področjih: nadgrajeni so bili osnovni nadzorniški sistemi, uvedene so bile nove inovacije, ki temeljijo na umetni inteligenci, in poenostavljeni so bili procesi za zmanjšanje kompleksnosti za nadzornike in banke.

Izvedene so bile večje nadgradnje sistema IMAS, osrednjega informacijskega sistema, ki ga uporabljajo vsi nadzorniki v evropskem bančnem nadzoru. Te izboljšave so okrepile zmožnost nadzornikov za nadzor nad tveganji na področju IKT in kibernetskimi tveganji v skladu z aktom o digitalni operativni odpornosti (DORA) ter izboljšale proces poročanja o incidentih na področju IKT. V sistemu IMAS nov večstopenjski pristop k nadzorniškim ukrepom omogoča nadzornikom, da dajo prednost resnim ugotovitvam, hkrati pa poenostavi obravnavo manj kritičnih. Prav tako lahko banke zdaj digitalno upravljajo nadaljnje ukrepe prek portala EMN in na spletu potrdijo, da so težavo odpravile. To zmanjšuje upravno breme za banke in nadzornike, saj se lahko manjše ugotovitve hitreje zaključijo, in zagotavlja, da so nadaljnji ukrepi bolj sorazmerni in temeljijo na tveganjih.

Uvedena so bila tudi nova analitična orodja in orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci. Athena, platforma za besedilno analizo, je bila nadgrajena z velikimi jezikovnimi modeli, kar pomeni, da lahko nadzorniki uporabljajo napredno umetno inteligenco za analizo in povzemanje besedil ter pridobivanje informacij. Razvija se tudi širok nabor pomočnikov z umetno inteligenco, pri čemer so pomočniki za poizvedbe po podatkih in preglede dokumentov že na voljo. Poleg tega se platforma za mrežno analitiko Navi uporablja za ocenjevanje tveganj in kanalov širjenja okužbe v razmerah povečane geopolitične negotovosti.

Te inovacije širijo nabor analitičnih orodij, zagotavljajo hitrejši dostop do informacij, izboljšujejo doslednost nadzorniške analize in nadzornikom omogočajo, da se osredotočijo na odločitve, ki temeljijo na strokovni presoji.

V okviru nenehnih prizadevanj ECB za poenostavitev in uskladitev interakcij med bankami in nadzorniki je projekt portala EMN začel združevati obstoječe kanale za predložitev podatkov in komunikacijo. Portal EMN bo združil sedanji portal IMAS in zunanji portal platforme za poročanje o stresnih testih (STAR) v enoten kanal ter ga nadalje integriral s centralizirano platformo za oddajo podatkov (CASPER). Portal EMN bo zagotovil enotno platformo za izmenjavo podatkov, spremljanje statusa in nadzorniški dialog. To bo poenostavilo delovne tokove tako za banke kot za nadzornike ter utrlo pot za bolj nemotene, varne in pregledne interakcije z bančnim sektorjem.

Poleg tehnologije je bančni nadzor v ECB še naprej vlagal v digitalno kulturo in veščine z usposabljanjem in strokovnimi skupnostmi, da bi podprl uporabo novih tehnologij. Prav tako je sodeloval z bančnim sektorjem prek konference inovatorjev na področju nadzora. Na letni konferenci se je zbralo približno 1.200 udeležencev iz bančnega sektorja, nadzora in tehnologije, ki so razpravljali o odgovornem uvajanju umetne inteligence v nadzor v okviru teme »Umetna inteligenca v praksi«.

Leta 2025 je ECB začela tudi projekt nadzora na naslednji ravni (glej razdelek 1.3.2), ki vključuje pobude za nadaljnjo digitalizacijo celovitih nadzorniških procesov ter spodbujanje učinkovitejšega, uspešnejšega in na tveganjih temelječega nadzora.

5.2.2 Spremembe okvira za poročanje podatkov

V letu 2025 so ECB in nacionalni pristojni organi zaključili izvajanje posodobljenega okvira EBA za poročanje, ki odraža nove zahteve, uvedene s CRR III in CRD VI. Povezane metodološke spremembe so bile zajete v četrtletni nadzorniški bančni statistiki ECB, in sicer z začetkom v referenčnem obdobju, ki zajema prvo četrtletje 2025. Te metodološke spremembe vplivajo predvsem na izračun skupnega zneska izpostavljenosti tveganju in njegovih komponent pri kreditnem, tržnem in operativnem tveganju. ECB je v okviru svoje zavezanosti izboljšanju komunikacije in inovacij nadgradila tudi svojo četrtletno nadzorniško bančno statistiko, tako da jo je prvič predstavila v obliki interaktivnih poročil, kar uporabnikom omogoča večjo prilagodljivost in možnosti nastavitev po meri.

Poleg nadzorniškega poročanja v skladu z okvirom EBA nadzorniki od bank zahtevajo ad hoc informacije za spremljanje novih tveganj. ECB vodi podatkovno zbirko teh zahtev za podatke, da bi upravljala breme poročanja in pomagala pri racionalizaciji zahtev po poročanju v okviru projekta nadzor na naslednji ravni (glej razdelek 1.3.2). V podatkovno zbirko bodo kmalu vključeni podatki manj pomembnih institucij, v sodelovanju z organom EBA pa tudi podatki iz držav EU, ki ne sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzoru. V okviru svojih stalnih prizadevanj za zmanjšanje stroškov poročanja je ECB zaključila tematsko oceno zbiranja podatkov o poslovnih modelih bank in kapitalski ustreznosti. To je privedlo do zmanjšanja števila pregledanih podatkovnih točk, večje standardizacije ter uvedbe strožjih načel discipline in odgovornosti za vložnike zahtev pri pripravi novih zahtev po podatkih.

Junija 2025 je ECB začela zbirati pojasnila nadzorovanih subjektov o naravi in temeljnih vzrokih za morebitne pomembne revizije njihovih nadzorniških poročil v okviru izvedbenih tehničnih standardov organa EBA. Metodologija za ugotavljanje teh popravkov je temeljila na spoznanjih iz pilotnega projekta, ki ga je ECB izvedla v letu 2023. Metodologija je bila razvita leta 2024 in posredovana pomembnim institucijam, od katerih se pričakuje, da jo bodo vključile v svoje notranje procese.

V letu 2025 je ECB bankam posredovala svoje letno poslovno poročilo o upravljanju podatkov in kakovosti podatkov (glej razdelek 1.2.3.2). Poročilo, ki obsega nabor kvantitativnih kazalnikov in vprašalnik za banke, je namenjeno povečanju odgovornosti upravljalnega organa. Nadzornikom in bankam pomaga tudi ugotoviti in odpraviti pomanjkljivosti pri agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih. V poročilu je navedeno, da so predhodno ugotovljene pomanjkljivosti v kakovosti podatkov še vedno prisotne. Te izvirajo predvsem iz napačnega razumevanja zahtev glede poročanja, težav z notranjimi IT-sistemi ali zunanjimi ponudniki programske opreme ter operativnih ali človeških napak.

Februarja 2025 je ECB vzpostavila nov komunikacijski kanal, ki ji omogoča spremljanje in neposredno sodelovanje s pomembnimi institucijami pri reševanju težav s kakovostjo podatkov ITS. Sodelovanje zdaj poteka prek platforme ASTRA, platforme ECB za izmenjavo informacij v obliki dokumentov in komunikacijo z zunanjimi partnerji. Pristojni nacionalni organi ohranjajo popoln dostop, kar zagotavlja preglednost in sodelovanje skozi celoten proces.

ECB je izvedla tudi letni postopek usklajevanja med izbranimi razkritji v okviru tretjega stebra in nadzorniškim poročanjem. S tem sta se bistveno izboljšali enotnost in kakovost podatkov. Pridobljeni podatki so bili objavljeni na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru, skupaj z opombo, v kateri so predstavljeni ključni rezultati. Postopek v letu 2025 se je osredotočil na avtomatizacijo procesov, kar bo omogočilo razširitev obsega preverjanja usklajenosti, ko bo zaživelo podatkovno vozlišče organa EBA za podatke iz tretjega stebra.

6 Upravljanje evropskega bančnega nadzora

6.1 Obveznosti na področju demokratične odgovornosti

To letno poročilo je ena glavnih oblik izpolnjevanja demokratične odgovornosti bančnega nadzora v ECB do Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije, kot je predpisana z uredbo o EMN. Uredba določa, da morajo za nadzorniške naloge ECB veljati ustrezne zahteve glede transparentnosti in demokratične odgovornosti. Za ECB je zelo pomembno, da vzdržuje in celovito uporablja okvir demokratične odgovornosti, ki je natančno opredeljen v medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom in ECB ter v memorandumu o soglasju med Svetom EU in ECB. ECB je sčasoma razširila obseg sodelovanja z Evropskim parlamentom poleg dejavnosti, ki so omenjene v medinstitucionalnem sporazumu, pri čemer je poudarila, kako pomembna je demokratična odgovornost ECB.

Leta 2025 je predsednica Nadzornega odbora nastopila pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta na treh rednih javnih obravnavah. Predsednica je na javni obravnavi 27. marca predstavila Letno poročilo ECB o nadzornih dejavnostih za leto 2024. Drugi dve redni javni obravnavi sta bili 15. julija in 13. oktobra. Razprave so bile osredotočene na izzive za banke, makroekonomsko negotovost, digitalizacijo, geopolitična tveganja in rezultate stresnega testa iz leta 2025. Predsednica je pojasnila tudi nedavna prizadevanja za okrepitev in poenostavitev nadzora. Druge teme so vključevale regulativni okvir in zakonodajne zadeve za dokončanje bančne unije, in sicer pregled okvira za krizno upravljanje bank in jamstva za vloge ter evropski sistem jamstva za vloge.

V letu 2025 je predsednica Nadzornega odbora odgovorila na šest pisnih vprašanj poslancev Evropskega parlamenta o zadevah s področja bančnega nadzora. Vsi odgovori so bili objavljeni na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Obravnavali so vidike finančne stabilnosti pri oceni bančnih prevzemov, varstvo potrošnikov, institucionalne sheme za zaščito vlog in posledice digitalnega eura za bančni sektor.^[62]

Poleg tega je ECB Evropskemu parlamentu v skladu z medinstitucionalnim sporazumom predložila zapisnike sej Nadzornega odbora in povzetke seminarjev Nadzornega odbora.

Prav tako je bančni nadzor v ECB za nadaljnje spodbujanje dialoga med Evropskim parlamentom in ECB odgovoril na pripombe in predloge, ki jih je Evropski parlament podal v svoji resoluciji o bančni uniji – letnem poročilu za leto 2024. ECB je v odgovoru izrazila mnenje o dogajanjih v bančnem sektorju in zakonodajnih zadevah v zvezi z bančnim nadzorom. Teme so vključevale odpornost bank, regulativni okvir in dokončanje bančne unije.

Kar zadeva sodelovanje s Svetom EU, se je predsednica Nadzornega odbora leta 2025 udeležila dveh izmenjav mnenj z Euroskupino, in sicer 12. maja in 12. novembra. Med drugimi regulativnimi temami je predsednica razpravljala o vlogi trdnega nadzora in regulacije pri krepitvi odpornosti bančnega sektorja euroobmočja v razmerah povečanih geopolitičnih tveganj, orodjih za preverjanje odpornosti, kot je stresno testiranje, ter načinih za povečanje učinkovitosti in uspešnosti nadzora.

6.2 Transparentnost in komuniciranje

Bančni nadzor v ECB je v letu 2025 sledil visokim standardom preglednosti in komuniciranja, da bi deležnikom prek različnih kanalov in produktov pojasnil svoje nadzorne dejavnosti in jih o njih obveščal. Bančni nadzor v ECB je s preglednim in jasnim komuniciranjem javnosti pomagal razumeti prizadevanja za večjo uspešnost, učinkovitost in na tveganjih temelječ nadzor.

Predsednica in podpredsednik Nadzornega odbora sta imela leta 2025 23 govorov, predstavniki ECB v Nadzornem odboru pa 18. Skupaj so imeli 14 razgovorov z mediji, objavili pa so 14 objav na blogu. Predsednica in podpredsednik Nadzornega odbora sta imela tudi tiskovno konferenco o rezultatih procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leto 2025. Bančni nadzor v ECB je objavil dve epizodi podkastov ter 23 sporočil za javnost in drugih objav, kot so pisma poslancem Evropskega parlamenta, napotki bankam in nadzorniška statistika. V četrtletnem glasilu Supervision Newsletter, digitalni publikaciji z več kot 11.000 naročniki, so bile zagotovljene informacije in novice o tekočih nadzorniških projektih ter ugotovitve. ECB relevantne teme evropskega bančnega nadzora izpostavlja tudi na družbenih omrežjih, kjer uporablja kvize in pojasnjevalne prispevke, da mlajši javnosti pojasni osnovne pojme.

Ključni poudarek komuniciranja ECB v letu 2025 je bil podrobneje pojasniti, kako ECB v svoje delo vključuje geopolitično tveganje in kaj pričakuje od bank glede ugotavljanja in upravljanja tega tveganja (glej razdelek 1.2.2). V okviru komuniciranja ECB je bil pojasnjen program reforme nadzora, predstavljen v celovitem poročilu, ki je dopolnjevalo priporočila projektne skupine ECB na visoki ravni za poenostavitev (glej razdelek 1.3).

Za okrepitev dialoga s tržnimi analitiki in strokovnjaki iz panoge je ECB organizirala dva sestanka kontaktne skupine s tržnimi udeleženci v okviru bančnega nadzora in gostila šesti forum ECB o bančnem nadzoru. Razprave na teh dogodkih so bile osredotočene na obete glede tveganj v bančnem sektorju euroobmočja, medsebojno povezanost bank in nebančnega finančnega sektorja ter geoekonomska tveganja in njihov vpliv na regulativni okvir in strategije bank. Poleg tega se je predsednica nadzornega sveta ob obisku pristojnih nacionalnih organov v 12 državah srečala tudi z vodstvi domačih bank in predstavniki organizacij civilne družbe.

V letu 2025 je ECB poleg vsakodnevnih vprašanj medijev odgovorila na 915 vprašanj javnosti, povezanih s temami bančnega nadzora. Ta vprašanja so zajemala različne vidike, ki jih izvaja bančni nadzor v ECB, vključno s stresnimi testi, kibernetsko odpornostjo, operativnimi tveganji, dovoljenji za opravljanje bančnih storitev in izdajanjem dovoljenj, nadzornimi politikami in okviri ter reševanjem bank. V okviru centra za obiskovalce je organizirala predavanja o bančnem nadzoru za 688 udeležencev ter 14.860 obiskovalcem predstavila svoje ključne naloge.

6.3 Odločanje

6.3.1 Seje in odločitve Nadzornega odbora in usmerjevalnega odbora

Nadzorni odbor ECB se je leta 2025 sestal 16-krat. Štiri seje so potekale v Frankfurtu na Majni, ena pa na Malti. Vse druge seje so potekale v obliki videokonference.

Poleg tega je Nadzorni odbor na povabilo Finantsinspektsioon oktobra 2025 organiziral strateško zaprto sejo v Talinu.

Usmerjevalni odbor^[63] Nadzornega odbora se je leta 2025 sestal šestkrat, vsi sestanki pa so potekali v obliki videokonference.

Leta 2025 je ECB sprejela 2.549 nadzorniških odločitev^[64], ki so se nanašale na posamezne nadzorovane subjekte (slika 2). Od teh so 1.395 odločitev sprejeli vodje delovnih enot ECB v skladu s splošnim okvirom za prenos pooblastil za odločanje o pravnih instrumentih v zvezi z nadzorniškimi nalogami. Svet ECB je sprejel 1.154 odločitev po postopku z neugovarjanjem na podlagi osnutkov predlogov Nadzornega odbora. To vključuje 128 operacij (npr. ustanovitev podružnic), ki jih je ECB implicitno odobrila tako, da ni nasprotovala v zakonskih rokih.

Večina nadzorniških odločitev se je nanašala na presoje sposobnosti in primernosti (48,8%), regulativni kapital (11,2%), notranje modele (8,1%), skupne postopke (7,7%), nadzorniško poročanje (7,5%), nacionalna pooblastila (6,8%) in SREP (4,0%).

Poleg končnih osnutkov odločitev za posamezne banke, ki se predložijo Svetu ECB v sprejetje, je Nadzorni odbor sprejel tudi odločitve o več horizontalnih vprašanjih. Te odločitve so se nanašale predvsem na uspešen in učinkovit nadzor, obravnavanje vpliva geopolitičnih tveganj na banke, stresni test ECB v letu 2025, uvedbo akta o digitalni operativni odpornosti v nadzorni okvir, okrepitev nadzorniške presoje kreditnega tveganja, vprašanja, povezana s podnebnimi in okoljskimi vprašanji, reformo SREP, razvoj nadzora nad notranjimi modeli po novostih v regulativnem okviru ter predhodni predlog nadzorniških prednostnih nalog za obdobje 2026–2028. Nekatere od teh odločitev so pripravile začasne strukture, ki jih je pooblastil Nadzorni odbor. Te strukture so sestavljali predstavniki ECB in pristojnih nacionalnih organov, ki so opravili pripravljalno delo na zadevnih področjih.

Poleg tega so se nekatere odločitve, ki jih je sprejel Nadzorni odbor, odrazile v javnih vodnikih, poročilih in pregledih, kot je Vodnik ECB o oddajanju storitev v oblaku ponudnikom storitev v oblaku, posodobitev Vodnika ECB o opcijah in diskrecijskih pravicah iz prava Evropske unije, in revidirani Vodnik ECB za notranje modele.

Nadzorni odbor je večino odločitev sprejel po pisnem postopku.^[65]

Od 113 bančnih skupin, ki jih je ECB neposredno nadzirala v januarju 2025, jih je 32 zahtevalo, da formalne odločitve ECB prejmejo v uradnem jeziku EU, ki ni angleščina.

Slika 2

Odločitve Nadzornega odbora v letu 2025

6.3.2 Dejavnosti Upravnega odbora za pregled

Upravni odbor za pregled (AboR) je organ ECB, sestavljen iz članov, ki so kot posamezniki in skupina neodvisni od ECB ter so pristojni za pregledovanje odločitev ECB o nadzorniških zadevah na podlagi dopustne zahteve za pregled.

Upravni odbor za pregled je imel leta 2025 35 sej, od katerih jih je bilo 31 virtualnih, štiri pa so bile osebne, vključno z zunanjo sejo v Helsinkih na Finskem.

Leta 2025 je Upravni odbor za pregled podal mnenja o petih zahtevah za upravni pregled nadzorniških odločitev ECB (tabela 10). Ena zahteva se je nanašala na razvrstitev vložnikov med pomembne nadzorovane subjekte. Druga zahteva se je nanašala na vprašanja v zvezi s pooblastilom ECB za sprejetje nadzorniških ukrepov na podlagi nacionalnega prava. V preostalih treh zahtevah so vložniki izpodbijali odločitve ECB na področju sankcij in uveljavljanja pravil. V vseh primerih je Upravni odbor za pregled po zaslišanju vložnika Nadzornemu odboru predlagal, naj se sklep ECB nadomesti s sklepom z enako vsebino.

Predsednik Upravnega odbora za pregled je v letu 2025 dejavnosti odbora predstavil na dveh pravnih posvetovanjih. O tem, da Upravni odbor za pregled zagotavlja pragmatično in diskretno pot za pritožbo, je govoril na forumu »Senior SSM Forum«, ki ga je junija organizirala družba A&O Shearman, ter na 11. konferenci o bančni uniji, ki so jo septembra organizirali družba Freshfields v sodelovanju z Inštitutom za pravo in finance (Institute for Law and Finance) ter Centrom za finančne študije (Center for Financial Studies) Univerze Goethe v Frankfurtu.

Leta 2025 je Upravnemu odboru za pregled predsedoval Pentti Hakkarainen. Njegovi drugi člani so bili Ilias Plaskovitis (podpredsednik), Edouard Fernandez-Bollo, Christiane Campill in Verica Trstenjak. Nadomestni član je bil Damir Odak. Trenutna sestava Upravnega odbora za pregled in življenjepisi njegovih članov so na voljo na spletni strani ECB o Upravnem odboru za pregled.

6.4 Izvajanje kodeksa ravnanja

ECB je v skladu s členom 19(3) uredbe o EMN sprejela okvir poklicne etike za visoke uradnike, vodstvo in zaposlene ECB. Ta vključuje Kodeks ravnanja za visoke uradnike ECB , posebno poglavje v pravilih za zaposlene v ECB in smernico o določitvi načel okvira za poklicno etiko v enotnem mehanizmu nadzora. Izvajanje in nadaljnji razvoj okvira podpirajo Odbor ECB za poklicno etiko, Služba za skladnost s predpisi in upravljanje (CGO) ter Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja.

Odbor za poklicno etiko v skladu s svojimi pooblastili izvede letno oceno izjav o interesih članov Nadzornega odbora. Te izjave so objavljene na spletni strani o odgovornosti v okviru spletnega mesta ECB o bančnem nadzoru. Odbor odgovori tudi na prošnje za nasvet, ki jih predložijo visoki uradniki ECB, vključeni v bančni nadzor. V zvezi s tem je izdal 18 mnenj, od katerih se je večina nanašala na obvestila o dejavnostih po koncu zaposlitve. Mnenja Odbora za poklicno etiko se praviloma objavijo na spletnem mestu ECB šest mesecev po izdaji. V letu 2025 je bil postopek za predložitev izjav o interesih visokih uradnikov digitaliziran, s čimer je obdelava postala učinkovitejša in uspešnejša.

V letu 2025 je Služba CGO nadaljevala prizadevanja za digitalizacijo in posodobila svoja notranja orodja, da bi zaposlenim zagotovila hitrejše in uporabniku prijaznejše svetovanje o vprašanjih poklicne etike. V letu 2025 so morali zaposleni v CGO prispevati k odgovorom na 3.532 vprašanj, v letu 2024 pa na 3.070. Približno 41% prošenj za nasvet so predložili zaposleni v bančnem nadzoru v ECB.

Graf 8

Pregled vprašanj zaposlenih v bančnem nadzoru v ECB, prejetih v letu 2025

(število vprašanj)

Poleg uvodnih srečanj za nove zaposlene, tečajev usposabljanja in obveznih programov e-učenja je služba CGO organizirala informacijske kampanje o okviru poklicne etike. Sezona ozaveščanja o poklicni etiki 2025 za vse zaposlene, ki je potekala ob svetovnem dnevu etike, je vključevala stojnice za ozaveščanje o poklicni etiki in osvežitvene seje o pravilih o zasebnih finančnih poslih. Služba CGO je v letu 2025 organizirala tudi specializirano usposabljanje o nasprotjih interesov za inšpektorje na kraju samem iz ECB in pristojnih nacionalnih organov. Ta srečanja so bila namenjena ozaveščanju o etičnih pravilih v okviru evropskega bančnega nadzora.

Z namenom preprečevanja hitrega prehajanja visokih uradnikov iz javnega v zasebni sektor (»vrtljiva vrata«) je služba CGO ugotavljala morebitna nasprotja interesov, ki izhajajo iz tega, da zaposleni razmišljajo o sprejetju ponudb za zaposlitev v zasebnem sektorju, ter ustrezno svetovala o veljavnih pravilih in blažilnih ukrepih. Pri tistih zaposlenih, ki so v letu 2025 dali odpoved, je bila v enem primeru v skladu z okvirom poklicne etike uvedena začasna prepoved začetka opravljanja druge poklicne dejavnosti. V šestih primerih so bili zaradi preprečevanja pojava »vrtljivih vrat« uvedeni dodatni zaščitni ukrepi, kot so prerazporeditev delovnih nalog, premestitev zaposlenih na druga delovna mesta in/ali zmanjšanje pravic dostopa, s čimer se je pravzaprav internaliziralo obdobje mirovanja.

Služba CGO je organizirala letno spremljanje skladnosti zasebnih finančnih transakcij zaposlenih in visokih uradnikov ECB. Pri tem je tako kot v prejšnjih letih ugotovila le nekaj primerov neskladnosti, od katerih se jih je približno 55% nanašalo na zaposlene v bančnem nadzoru v ECB. Nobeden od teh primerov ni vključeval namerne kršitve ali drugih resnih primerov neskladnosti.

Odbor za poklicno etiko in skladnost, ki je forum za sodelovanje med Eurosistemom in EMN glede zadev, povezanih z etiko in integriteto, je ustanovil posebno delovno skupino za poklicno etiko in umetno inteligenco (UI). V okviru te pobude je odbor pripravil nezavezujoča vodilna načela, katerih namen je spodbujati etično in odgovorno zasnovo ter uporabo sistemov umetne inteligence in zagotoviti praktična navodila institucijam v Eurosistemu in evropskem bančnem nadzoru. V skladu s svojo zavezo k spodbujanju ozaveščenosti o etiki in integriteti ter na podlagi prispevkov delovne skupine je odbor organiziral kviz o poznavanju etičnih izzivov v Eurosistemu/EMN ter predavanje o etiki, zaupanju javnosti in človeškem vedenju z vidika vedenjskih znanosti. Udeležba pri obeh pobudah je bila visoka, institucije v Eurosistemu in evropskem bančnem nadzoru pa so aktivno sodelovale.

6.5 Načelo ločenosti denarne politike in nadzora

V letu 2025 se je načelo ločenosti nalog denarne politike in nadzorniških nalog uporabljalo predvsem za izmenjavo informacij med različnimi področji delovanja.

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 o izvajanju ločenosti med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo ECB^[66] je za izmenjavo informacij veljala potreba po seznanitvi. To pomeni, da je morala vsaka funkcija dokazati, da je bila informacija, ki se je zahtevala od druge funkcije, nujna za doseganje ciljev politike te funkcije.

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 je za izmenjavo neanonimiziranih podatkov, pridobljenih v okviru splošnega poročanja (COREP) in finančnega poročanja (FINREP), ter drugih neobdelanih podatkov in informacij, ki vsebujejo ocene ali priporočila glede politike, potrebna odobritev Izvršilnega odbora. Poslovni področji obeh funkcij politik ECB sta si takšne podatke izmenjali v okviru, ki ga je odobril in ga redno pregleduje Izvršilni odbor.

Kadar so se zahtevane informacije nanašale na anonimizirane podatke ali informacije, ki z vidika politike niso občutljive, je v skladu s Sklepom ECB/2014/39 dostop do zaupnih informacij odobrila neposredno funkcija ECB, ki je bila lastnik informacij.

Zaradi povečane geopolitične napetosti je bila v letu 2025 aktivirana nujna določba iz člena 8 Sklepa ECB/2014/39, ki je omogočila časovno omejeno izmenjavo podatkov med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo.

Ločenost na odločevalski ravni ni bila vprašljiva in posredovanje Odbora za mediacijo ni bilo potrebno.

7 Poročanje o proračunski porabi

Uredba o EMN določa, da mora ECB za učinkovito izvajanje nadzorniških nalog nameniti zadostne vire. Ti viri se financirajo z nadomestili za nadzor, ki jih krijejo subjekti pod neposrednim in posrednim nadzorom ECB. ECB si po najboljših močeh prizadeva prednostno prerazvrstiti naloge in optimizirati svoje vire, da bi nadzorniški funkciji omogočila opravljanje nalog v nenehno spreminjajočem se okolju, s čimer izboljšuje svojo učinkovitost in skrbi, da so njeni načrtovani izdatki v skladu z zavezo glede stabilizacije stroškov za celotno organizacijo.

Izdatki za nadzorniške naloge so v proračunu ECB navedeni ločeno. Nastale izdatke sestavljajo neposredni izdatki za nadzorno funkcijo ECB. Nadzorna funkcija uporablja tudi skupne storitve, ki jih zagotavljajo podporna poslovna področja ECB^[67]. Ker si ECB dosledno prizadeva za izboljševanje učinkovitosti, mehanizme razporejanje stroškov redno izpopolnjuje, da bi zagotovila natančno razporejanje stroškov, ki odraža večjo učinkovitost in razvijajoče se naloge v celotni instituciji.

Vlogo proračunskega organa v ECB opravlja Svet ECB. Ta sprejme letni proračun ECB, ki ga predlaga Izvršilni odbor, pred sprejetjem pa se glede zadev, ki se nanašajo na bančni nadzor, posvetuje s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora. Svetu ECB pomaga Odbor za proračun (BUCOM), katerega člani prihajajo iz vseh nacionalnih centralnih bank Eurosistema in iz ECB. Odbor za proračun pomaga Svetu ECB s tem, da pregleda poročila ECB o načrtovanju proračuna in spremljanju njegovega izvajanja.

7.1 Izdatki v letu 2025

V letu 2025 so dejanski letni izdatki za nadzorniške naloge ECB znašali 689,8 milijona EUR, kar je 14,0 milijona EUR manj od ocenjenega zneska 703,8 milijona EUR, sporočenega v marcu 2025, kar odraža 98,0-odstotno stopnjo porabe načrtovanih izdatkov za nadzorniške naloge.

Z razvrstitvijo, prikazano v tabeli 11, se določa razdelitev letnih stroškov, ki se povrnejo z letnimi nadomestili za nadzor glede na nadzorni status pomembne ali manj pomembne institucije v skladu s členom 8 uredbe o nadomestilih^[68].^[69]

V tabeli 12 so predstavljene podrobnejše informacije o izdatkih na podlagi izvedenih dejavnosti.

V letu 2025 so se izdatki za nadzorniške naloge povečali za 1,3% v primerjavi z letom 2024. To povečanje skupnih izdatkov za 9,1 milijona EUR je mogoče pripisati dveletnim stresnim testom na ravni EU, ki so bili izvedeni leta 2025 (glej razdelek 1.1.1), dodatnim stroškom, povezanim z novim mandatom na podlagi akta o digitalni operativni odpornosti (DORA) (glej razdelka 1.2.2.3 in 4.1.1.5), ter nadaljnjim naložbam v nadzorniško tehnologijo (glej razdelek 5.2).

Povečanje stroškov je bilo izravnano z zmanjšanjem amortizacije začetnih izdatkov za sistem za upravljanje informacij (IMAS) in platformo za poročanje o stresnih testih (STAR) ob začetku evropskega bančnega nadzora. Strošek amortizacije, ki je bil zadnjič obračunan v letu 2025, se je z 19,0 milijona EUR v letu 2024 zmanjšal na 3,8 milijona EUR v letu 2025. Poleg tega so nižji stroški v zvezi z nadzorniškimi pobudami in skupnimi storitvami dodatno izravnali skupno povečanje (graf 9).

ECB poleg notranjih virov uporablja tudi zunanje svetovalce, ki zagotavljajo specializirano strokovno znanje ali integrirane svetovalne storitve pod kvalificiranim vodstvom, zlasti takrat, ko je delovna obremenitev največja. V letu 2025 je ECB za svetovalne storitve glede osnovnih nadzorniških nalog porabila 37,1 milijona EUR, kar je 5,0 milijona EUR manj v primerjavi z letom 2024, predvsem zaradi manjših potreb po zunanjem svetovanju za nadzorniške pobude in inšpekcijske preglede na kraju samem.

Razdelitev stroškov na izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati nadzorniškim nalogam ECB, in izdatke za skupne storitve je bila približno taka kot v prejšnjem letu (graf 9).

Graf 9

Stroški nadzorniških nalog ECB po kategoriji stroškov

(v milijonih EUR)

Izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati ECB, sestavljajo stroški dela v okviru osnovnih nadzorniških nalog, izdatki za nadzorniške pobude (vključno s stroški v zvezi s pregledi kakovosti sredstev), izdatki za namensko informacijsko tehnologijo ter drugi izdatki iz poslovanja, kot so poslovna potovanja in usposabljanja.

Skupna poraba za neposredno pripisljive stroške se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 povečala za 14,7 milijona EUR, kar odraža povečanje stroškov v zvezi z zaposlenimi za 30,4 milijona EUR, ki so ga izravnala zmanjšanja v drugih kategorijah stroškov. Višji stroški odražajo predvsem dodatna delovna mesta v ekvivalentu polnega delovnega časa, ki jih je odobril Svet ECB za (i) dvoletne stresne teste, (ii) dokončanje internalizacije stroškov svetovanja v zvezi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem in pregledi notranjih modelov ter (iii) nov mandat, ki izhaja iz akta o digitalni operativni odpornosti (DORA), kakor tudi dodatno zaposlovanje pri projektih, namenjenih bančnemu nadzoru, katerih stroški so neposredno razvrščeni v to kategorijo.

Pri tem so povečanje izdatkov za namensko nadzorniško tehnologijo in za nov mandat, ki izhaja iz akta o digitalni operativni odpornosti, več kot izravnali nižji stroški amortizacije za IMAS in STAR v višini 15,2 milijona EUR. V letu 2025 je prišlo do povečanja pri projektih razvoja sistemov informacijske tehnologije, namenjenih bančnemu nadzoru (vključno s projektom Olympus in enotnim nadzornim orodjem), medtem ko so se izdatki za vzdrževanje namenskih sistemov informacijske tehnologije v primerjavi z letom 2024 zmanjšali. Prav tako so se v primerjavi z letom 2024 zmanjšali izdatki za dejavnosti v zvezi z nadzorniškimi pobudami, saj so potekali le redni pregledi kakovosti sredstev.

Izdatki v kategoriji skupnih storitev so znašali 264,6 milijona EUR, kar zajema storitve, ki jih uporabljata obe, centralnobančna in nadzorna funkcija.^[70] Ti stroški se med funkcijama razdelijo z mehanizmom razporejanja stroškov, ki uporablja za panogo običajna merila, kot so ekvivalenti polnega delovnega časa (EPDČ), velikost pisarniških prostorov in število zahtevkov za prevod.

Stroški skupnih storitev so se v letu 2025 zmanjšali: nižji stroški, povezani z naložbami v strojno opremo in storitve na področju informacijske tehnologije ter prispevki ECB za Evropsko šolo v Frankfurtu, so zmanjšali izdatke v kategorijah storitev informacijske tehnologije in kadrovskih storitev.

Ta zmanjšanja sta izravnala povečanje stroškov v zvezi s prostori in opremo zaradi vzdrževanja dveh stavb v letu 2025^[71] ter uvedba dolgoročne strategije glede sredstev, povezane z njihovo zamenjavo ob koncu življenjske dobe. Izvedba te strategije bo predvidoma zaključena v letu 2029. Poleg tega je prišlo do povečanja pri pravnih, revizijskih in upravnih storitvah. To je bila predvsem posledica notranje reorganizacije funkcije notranje revizije v ECB, katere cilj je bil dodatno okrepiti ločitev med nadzorniškimi in drugimi nalogami ECB v okviru skupnih storitev.

7.2 Obeti glede izdatkov za nadzorniške naloge ECB v letu 2026

Zgornja meja načrtovanega proračuna za nadzorniške naloge v letu 2026 je določena pri 706,7 milijona EUR, kar je povečanje za 2,9 milijona EUR v primerjavi z načrtovanim proračunom za leto 2025 (703,8 milijona EUR). Proračun ECB je pripravljen ob upoštevanju pričakovanih nalog ter uravnoteženju načel prerazvrstitve in optimizacije virov, pri čemer bo ECB še naprej delovala v skladu z zavezo, da stabilizira stroške. V skladu s trendom iz let 2024 in 2025 ECB pričakuje, da bo načrtovani proračun v letu 2026 skoraj v celoti porabljen. To posledično pomeni manj finančne prožnosti za odzivanje na zunanje dejavnike, ki bi se lahko pojavili v proračunskem obdobju.

Ocena za leto 2026 odraža nadaljnje naložbe v nadzorniško tehnologijo in dodatne proračunske potrebe, ki izhajajo iz akta o digitalni operativni odpornosti. Od januarja 2026 stroški sodelovanja strokovnjakov ECB v skupnih ekipah za nadzor nad kritičnimi tretjimi ponudniki storitev IKT (glej razdelek 4.1.1.5) niso več vključeni v nadzorniška nadomestila ECB, temveč jih neposredno povrne vodilni nadzornik.

Poleg tega so bili prilagojeni vzorci zaposlovanja, povezani z dvoletnimi stresnimi testi na ravni EU, pri čemer so sredstva, potrebna za pripravljalne naloge, zdaj predvidena v proračunu za leta, ko se stresni testi ne izvajajo. Ta sprememba naj bi pomagala izravnati vpliv dvoletnih nihanj števila zaposlenih. Načrtovani stroški za leto 2026 ne vključujejo nobenih stroškov amortizacije za IMAS ali STAR. Poleg tega se povišanja stroškov izravnajo z manjšimi odhodki, ki izhajajo iz prehoda ECB s treh stavb na dve.

Letno nadomestilo za nadzor za leto 2026, ki se bo zaračunalo v letu 2027, bo izračunano šele ob koncu obdobja zaračunavanja nadomestil za leto 2026 ter bo vključevalo dejanske izdatke za celotno leto 2026, prilagojene glede na zneske, vrnjene posameznim bankam ali pobrane od njih za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil, zamudne obresti in nadomestila, ki jih ni mogoče pobrati.

Ocenjeni delež skupnega zneska, ki se bo za leto 2026 zaračunal vsaki kategoriji, znaša 95,8% za pomembne institucije in 4,2% za manj pomembne institucije.

7.3 Okvir nadomestil za leto 2025

7.3.1 Skupni znesek, ki se bo zaračunal za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2025

Letno nadomestilo za nadzor, ki bo obračunano za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2025, znaša 690,0 milijona EUR. Skoraj v celoti ga sestavljajo dejanski letni izdatki za leto 2025 v višini 689,8 milijona EUR, prilagojeni za (neto) povračilo posameznim bankam za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil v višini 275.638 EUR in za prejete zamudne obresti v višini 30.444 EUR, tako da skupna prilagoditev znaša 245.194 EUR.

Znesek, ki se povrne z letnimi nadomestili za nadzor, je razdeljen v dva dela glede na status nadzorovanega subjekta (pomemben ali manj pomemben) in s tem glede na obseg nadzorniških dejavnosti ECB. Izdatki se dodelijo pomembni ali manj pomembni instituciji v skladu z metodologijo, ki se redno ponovno ocenjuje na podlagi dejansko izvedenih nadzorniških nalog. Za leto 2025 zneska, ki se bosta zaračunala pomembnim in manj pomembnim institucijam, predstavljata 95,5% oziroma 4,5% celotnega letnega nadomestila za nadzor.

Če nadomestila ECB za nadzor postavimo v širši okvir, predstavljajo 0,16% skupnih upravnih stroškov in amortizacije subjektov, ki jih ECB nadzira neposredno ali posredno^[72] (0,19% za pomembne subjekte in 0,04% za manj pomembne subjekte).

7.3.2 Individualna nadomestila za nadzor

Na ravni posameznega subjekta ali skupine se nadomestilo izračuna glede na pomembnost in profil tveganosti subjekta ali skupine, pri čemer se uporabita faktorja za izračun letnega nadomestila za nadzor.

Več informacij o nadomestilih za nadzor je na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

7.4 Drugi prihodki v zvezi z bančnim nadzorom

ECB ima pravico, da naloži upravno kazen nadzorovanim subjektom, ki ne upoštevajo veljavne bančne zakonodaje EU o bonitetnih zahtevah (vključno z nadzorniškimi odločitvami ECB). Prihodki iz tega naslova se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor, kar velja tudi za povračila teh kazni, kadar so prejšnje odločbe o sankcijah spremenjene ali razveljavljene. Zadevni zneski se evidentirajo v izkazu poslovnega izida ECB. V letu 2025 so prihodki iz kazni, naloženih nadzorovanim subjektom, znašali 28,5 milijona EUR.

8 Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB

Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB, obsegajo uredbe, sklepe, smernice, priporočila in navodila pristojnim nacionalnim organom. V tem poglavju so našteti pravni instrumenti s področja bančnega nadzora, ki jih je ECB sprejela v letu 2025 ter so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in na spletnem mestu EUR-Lex. Gre za pravne instrumente, ki so bili sprejeti na podlagi člena 4(3) uredbe o EMN, in druge pomembne pravne instrumente.

8.1 Uredbe ECB

ECB/2025/24
Uredba Evropske centralne banke (EU) 2025/1520 z dne 15. julija 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2016/445 o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije (ECB/2016/4) (ECB/2025/24) (UL L, 2025/1520, 28. 7. 2025)

ECB/2025/31
Uredba Evropske centralne banke (EU) 2025/1958 z dne 9. septembra 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2015/534 o poročanju nadzorniških finančnih informacij (ECB/2015/13) (ECB/2025/31) (UL L, 2025/1958, 17. 10. 2025)

8.2 Pravni instrumenti ECB razen uredb

ECB/2025/1
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2025/94 z dne 10. januarja 2025 o določitvi meril za uradno obveščanje o nadzorniških odločitvah za potrebe nadzorniških stresnih testov (ECB/2025/1) (UL L, 2025/94, 16. 1. 2025)

ECB/2025/7
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2025/451 z dne 21. februarja 2025 o spremembi Sklepa (EU) 2024/461 o poročanju pristojnih nacionalnih organov Evropski centralni banki, ki obsega informacije o prejemkih, razliki v plačilu med spoloma, odobrenih višjih razmerjih in zaposlenih z visokimi prejemki za primerjavo (ECB/2024/2) (ECB/2025/7) (UL L, 2025/451, 6. 3. 2025)

ECB/2025/8
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2025/507 z dne 7. marca 2025 o skupnem znesku letnih nadomestil za nadzor za leto 2024 (ECB/2025/8) (UL L, 2025/507, 27. 3. 2025)

ECB/2025/10
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2025/673 z dne 24. marca 2025 o spremembi Sklepa (EU) 2023/1681 o zagotavljanju nadzorniških podatkov, ki jih nadzorovani subjekti poročajo pristojnim nacionalnim organom, Evropski centralni banki (ECB/2023/18) (ECB/2025/10) (UL L, 2025/673, 4. 4. 2025)

ECB/2025/13
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2025/873 z dne 24. aprila 2025 o spremembi Sklepa (EU) 2022/1981 o uporabi storitev Evropskega sistema centralnih bank pri pristojnih organih (ECB/2022/33) (ECB/2025/13) (UL L, 2025/873, 12. 5. 2025)

ECB/2025/14
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2025/874 z dne 24. aprila 2025 o spremembi Sklepa (EU) 2022/1982 o uporabi storitev Evropskega sistema centralnih bank pri pristojnih organih in sodelujočih organih (ECB/2022/34) (ECB/2025/14) (UL L, 2025/874, 12. 5. 2025)

ECB/2025/25
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2025/1521 z dne 15. julija 2025 o spremembi Smernice (EU) 2017/697 o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije, s strani pristojnih nacionalnih organov v zvezi z manj pomembnimi institucijami (ECB/2017/9) (ECB/2025/25) (UL L, 2025/1521, 28. 7. 2025)

ECB/2025/26
Priporočilo Evropske centralne banke z dne 15. julija 2025 o spremembi Priporočila ECB/2017/10 o skupnih specifikacijah za izvajanje nekaterih opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije, s strani pristojnih nacionalnih organov v zvezi z manj pomembnimi institucijami (ECB/2025/26) (UL C, C/2025/4190, 28. 7. 2025)

Smernica Evropske centralne banke (EU) 2025/2595 z dne 10. decembra 2025 o nadzorniškem pristopu nacionalnih pristojnih organov h kritju nedonosnih izpostavljenosti, ki jih imajo manj pomembni nadzorovani subjekti (ECB/2025/40) (UL L, 2025/2595, 19. 12. 2025).