Dovoljenja
Na tej strani se izraza »banka« in »kreditna institucija« uporabljata z enakim pomenom.
V okviru evropskega bančnega nadzora je ECB organ, ki je pristojen za bančna dovoljenja.
Izvajamo tudi ocene sposobnosti in primernosti, v katerih presodimo, ali so člani upravljalnega organa v nadzorovanem subjektu primerni za vlogo, ki naj bi jo opravljali. Sposobnost in primernost se oceni, ko kreditna institucija prvič pridobi dovoljenje za opravljanje bančnih storitev in tudi vsakič, ko se spremeni sestava upravljalnega organa.
Več informacij o ocenjevanju sposobnosti in primernosti je na posebni spletni strani Ocenjevanje sposobnosti in primernosti
ECB pri odločanju o dovoljenjih uporablja enotni pravilnik EBA in, kjer je relevantno, nacionalno zakonodajo.
Enotni pravilnik EBANacionalni nadzorni organi imajo pomembno vlogo v postopkih izdaje dovoljenj: so vstopna točka za oddajo vloge v posameznem postopku in tesno sodelujejo z ECB pri pregledu vlog. ECB z nacionalnimi nadzorniki sodeluje tudi zato, da vsi uporabljajo enake postopke in skupne visoke standarde. Pričakovanja nadzornikov so predstavljena v javnih vodnikih.
Izdaja dovoljenja
Izdajanje dovoljenj bankam
Dovoljenja so pogoj za zaupanje v finančni sistem, saj zagotavljajo, da so banke, ki vstopajo na trg, sposobne uspešno poslovati. Dovoljenje namreč lahko pridobijo samo trdne banke, ki izpolnjujejo vse pravne zahteve. Pri vseh bankah – tako tistih z bolj tradicionalnim poslovnim modelom kot tudi pri tistih, katerih poslovni model temelji na tehnoloških inovacijah – se uporablja enak postopek in veljajo enaka merila. Postopek izdaje dovoljenja ne sme ovirati konkurence ali inovacij.
Izdajanje dovoljenj investicijskim podjetjem
Z uvedbo pravnega okvira za investicijska podjetja (ki ga sestavljata uredba in direktiva o investicijskih podjetjih) je bila opredelitev »kreditne institucije« v uredbi o kapitalskih zahtevah (CRR) spremenjena in zdaj vključuje tudi investicijska podjetja, ki so razvrščena kot sistemska. Opredelitev tako vključuje investicijska podjetja:
- ki imajo dovoljenje, da poslujejo za svoj račun in/ali izvajajo prodajo primarne izdaje finančnih instrumentov/plasirajo finančne instrumente z obveznostjo odkupa (dejavnosti iz točk (3) in (6) oddelka A v prilogi I k Direktivi 2014/65/EU);
- katerih skupna vrednost sredstev na posamični ravni ali ravni skupine znaša vsaj 30 milijard EUR (nadzorniki lahko diskrecijsko odločajo, če je ta vrednost nižja od 30 milijard EUR).
Investicijska podjetja, ki so razvrščena kot sistemska, morajo za bančno dovoljenje zaprositi najpozneje na dan, ko izpolnijo merila. Presečni datum, s katerim se je uredba o investicijskih podjetjih začela uporabljati in do katerega je bilo treba direktivo o investicijskih podjetjih prenesti v nacionalno zakonodajo, je bil 26. junij 2021. Od tega datuma dalje lahko investicijska podjetja dobijo dovoljenje, da poslujejo kot kreditna institucija, s čimer pridejo pod evropski bančni nadzor. Tista, ki so razvrščena med pomembne institucije, neposredno nadzira ECB, tista, ki so razvrščena med manj pomembne institucije, pa nadzirajo nacionalni nadzorniki, medtem ko ECB deluje kot preglednik nad nadzorom. Pri tem skrbi, da se skupni nadzorni standardi enotno uporabljajo v celotnem sistemu. Z nacionalnimi nadzorniki tesno sodeluje tudi zato, da bi nadalje poenotila prenos pravil o bančnem nadzoru v nacionalno zakonodajo sodelujočih držav.
Pri obravnavi vlog za pridobitev dovoljenja ECB upošteva predvsem naslednja štiri področja:
- znesek, kakovost, izvor in sestava kapitala kreditne institucije vložnice ter druge regulativne zahteve;
- program dejavnosti, organizacijska struktura in poslovni načrt kreditne institucije vložnice;
- ocena sposobnosti in primernosti upravljalnega organa kreditne institucije vložnice;
- ocena primernosti neposrednih in posrednih delničarjev kreditne institucije vložnice.
ECB obravnava vloge v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi.
Odločitev se običajno sprejme v roku šestih do dvanajstih mesecev. Zakonodaja EU določa, da je treba odločitev sprejeti v roku šestih mesecev od prejema popolne vloge, vendar ne več kot 12 mesecev od prejema vloge. Nekateri nacionalni zakonski roki so krajši.
* kjer je relevantno
** ali zavrnitev s strani nacionalnih nadzornikov
Pridobitev kvalificiranega deleža
Vsako pridobitev ali povečanje »kvalificiranega deleža« v obstoječi banki mora odobriti ECB. Delež je »kvalificiran«, če predstavlja 10% ali več kapitala ali glasovalnih pravic v banki ali če omogoča pomemben vpliv na banko. Veljavna zakonodaja določa dodatne mejne vrednosti (npr. 20%, 30% ali 50% delnic oziroma glasovalnih pravic ali če banka postane podrejena družba). Namen postopka odobritve je zagotoviti, da pomembno udeležbo v bankah lahko pridobijo samo delničarji, ki so za to primerni. To prispeva k učinkovitosti delovanja bančnega sistema.
Merila, ki jih pri odobritvi uporablja ECB, so naslednja:
- ugled predlaganega pridobitelja;
- sposobnost in primernost članov uprave, ki naj bi jih imenoval predlagani pridobitelj;
- finančna trdnost predlaganega pridobitelja;
- sposobnost ciljne družbe, da po pridobitvi še naprej izpolnjuje bonitetne zahteve;
- ali pri transakciji obstaja oziroma se povečuje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma.
ECB obravnava vloge v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi.
Kvalificirani delež mora biti odobren ali zavrnjen v roku 60 delovnih dni od prejema popolne vloge. Časovni okvir se lahko podaljša za največ 30 delovnih dni na največ 90 delovnih dni. Kadar vloga za pridobitev kvalificiranega deleža sovpada z odobritvijo (mešanega) finančnega holdinga, se soglasje za pridobitev kvalificiranega deleža lahko dodatno začasno zadrži, dokler (mešani) finančni holding ni odobren.
* kjer je relevantno
** ali višje vodstvo, če je za to delegirano
Odvzem dovoljenja
Tako ECB kot tudi nacionalni nadzornik imata pravico, da v določenih okoliščinah začneta postopek za odvzem bančnega dovoljenja. Dovoljenje se lahko odvzame, če kreditna institucija preneha poslovati ali če ne izpolnjuje več veljavnih zahtev.
Zakonodaja EU ne predvideva roka, do katerega je treba sprejeti odločitev. Časovni okvir za sprejetje odločitve je odvisen od okoliščin posameznega primera ter od pravnih ali postopkovnih zahtev po veljavni zakonodaji.
Postopek odvzema začne ECB
* kjer je relevantno
Postopek odvzema začne nacionalni nadzornik
* pogosto na zahtevo banke
** kjer je relevantno
*** ali višje vodstvo, če je za to delegirano
Odobritev nadrejenih (mešanih) finančnih holdingov
Številne nadzorovane banke obvladuje nadrejena družba. Pomembno je, da so nadzorniki pozorni tudi na to nadrejeno družbo, zlasti če je opredeljena kot finančni holding ali če je sama mešani finančni holding. Nadrejena družba je opredeljena kot finančni holding, če je več kot 50% lastniškega kapitala, konsolidirane aktive, prihodkov, zaposlenih ali kakega drugega kazalnika, ki je po mnenju bančnega nadzornika pomemben, povezanih s podrejeno družbo, ki je banka ali finančna institucija.
S tem je zagotovljen učinkovit nadzor tistih bank, ki jih obvladuje druga družba, in usklajen pregled nad celotno skupino (nadzorovano skupino).
Po uvedbi direktive o kapitalskih zahtevah (CRD) se postopek odobritve zato uporablja tudi v primeru nadrejenih (mešanih) finančnih holdingov. Ko je nadrejena družba odobrena, prevzame odgovornost za izpolnjevanje konsolidiranih bonitetnih zahtev v celotni nadzorovani skupini. V preteklosti je bila za to odgovorna podrejena kreditna institucija. Nadrejeni (mešani) finančni holding je lahko iz odobritve tudi izvzet, če so izpolnjeni kumulativni pogoji iz zakonodaje in to odgovornost znotraj skupine prevzame druga družba.
Kadar pomembno bančno skupino nadzira ECB, je za odobritev ali izvzetje nadrejenih (mešanih) finančnih holdingov odgovorna ona. V nekaterih primerih odločitev sprejme skupaj s pristojnim organom zunaj enotnega mehanizma nadzora. Za odobritve in izvzetja nadrejenih družb manj pomembnih bančnih skupin so pristojni nacionalni nadzorni organi, ki te skupine nadzirajo.
Nadzorniki morajo vsaj enkrat letno na svojem spletnem mestu objaviti seznam (mešanih) finančnih holdingov, ki so bili odobreni ali izvzeti.
Za odobritev mora nadrejeni (mešani) finančni holding izpolnjevati naslednja merila:
- nadzorovana skupina ima takšno notranjo organizacijo in porazdelitev nalog, ki ji omogoča, da učinkovito usklajuje vse podrejene družbe, preprečuje ali obvladuje konflikte znotraj skupine in zagotavlja izvajanje politik, ki veljajo za celotno skupino;
- struktura skupine ne preprečuje učinkovitega nadzora podrejenih bank ali nadrejene družbe. Pomembna dejavnika pri tem sta vloga in položaj nadrejene družbe v nadzorovani skupini ter splošna struktura delničarjev;
- izpolnjene so zahteve glede primernosti delničarjev ter sposobnosti in primernosti direktorjev.
Če so ta merila izpolnjena, ECB izda odobritev ter zatem v rednih presledkih preverja, ali jih (mešani) finančni holding še vedno izpolnjuje. Če ugotovi, da jih ne, lahko nadrejeni družbi naloži nadzorniške ukrepe, da omogoči ali ponovno vzpostavi učinkovit nadzor ter doseže izpolnjevanje zahtev.
Za izvzetje mora nadrejeni (mešani) finančni holding izpolnjevati vsa naslednja merila:
- glavna dejavnost nadrejene družbe je pridobivanje deležev;
- nadrejena družba ni bila določena kot subjekt v postopku reševanja;
- Odgovornost za to, da skupina na konsolidirani podlagi izpolnjuje bonitetne zahteve, je bila dodeljenea drugi podrejeni družbi;
- nadrejena družba ne sprejema odločitev, ki vplivajo na celotno nadzorovano skupino;
- ni ovir, ki bi preprečevale učinkovit nadzor skupine.
ECB skrbno preveri, ali so ta merila izpolnjena, in izvzetje odobri samo takrat, ko so izpolnjena vsa zgoraj navedena merila.
Če ECB namerava zavrniti odobritev ali izvzetje, o tem uradno obvesti vložnika v roku štirih mesecev po prejemu popolne vloge. Odločitev v vsakem primeru sprejme v roku šestih mesecev od prejema vloge.
Vmesna EU nadrejena oseba
Kadar dve banki v EU pripadata isti skupini s sedežem v državi zunaj EU, morata ustanoviti en sam nadrejeni subjekt v EU. Ta se imenuje vmesna EU nadrejena oseba.
Nadrejeni subjekt je lahko banka, finančni holding, mešani finančni holding ali – v nekaterih primerih – investicijsko podjetje.
Zahteva, da je treba imeti en sam nadrejeni subjekt v EU, velja za skupine iz tretjih držav, katerih bilančna vsota v EU znaša vsaj 40 milijard EUR. To vključuje tudi bilančno vsoto podružnic, ki so jih v EU ustanovile skupine iz tretjih držav.
Z enim samim nadrejenim subjektom v EU je mogoče izvajati konsolidirani nadzor subjektov, ki so sicer samostojni. Nadzorniki tako dobijo celotno sliko tveganj, ki izhajajo iz vseh dejavnosti, ki jih skupine iz tretjih držav izvajajo v EU.
Več informacije boste našli v pogostih vprašanjih o tej temi
Čezmejno opravljanje storitev
Banka, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev v eni državi Evropskega gospodarskega prostora (EGP), morda želi razširiti poslovanje na druge države EGP. To lahko stori bodisi tako, da sama opravlja storitve, ali pa tako, da ustanovi podružnico. Na podlagi svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja potrebuje za vse dejavnosti, ki so vzajemno priznane, samo eno dovoljenje, namreč dovoljenje v državi, kjer je bila prvotno ustanovljena. Nadzornika v matični državi mora uradno obvestiti, da namera opravljati storitve ali ustanoviti podružnico v drugi državi EGP. Obvestiti ga mora tudi o vseh spremembah teh dejavnosti. Za uradno obvestilo mora uporabiti predloge iz regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov EBA. Obvestilo lahko matičnemu nadzorniku predloži elektronsko na portalu IMAS. Matični nadzornik nato o načrtovanih dejavnostih banke obvesti nadzornika v državi gostiteljici. Ko se izteče rok za uradno obveščanje, lahko banka začne opravljati nove dejavnosti.
Združitve in delitve
Odobritev ECB je potrebna za združitve in delitve finančnih institucij, kot so banke, investicijska podjetja in (mešani) finančni holdingi pod nadzorom ECB. To zagotavlja, da strukturne spremembe bančnih skupin izpolnjujejo regulativne standarde in ne ogrožajo finančne stabilnosti. Cilj postopka odobritve za pomembne institucije pod neposrednim nadzorom ECB je zagotoviti, da je novi subjekt, ki je nastal z združitvijo ali delitvijo, sposoben uspešno poslovati in je trden z bonitetnega vidika. To podpira stabilno delovanje bančnega sektorja.
Nadzor pobliže: Kakšna je vloga ECB pri združitvah in prevzemih bank?ECB je izključno pristojna za ocenjevanje vlog, ki zadevajo pomembne institucije. Vse druge vloge, ki zadevajo manj pomembne institucije, obravnava pristojni nacionalni nadzornik.
Merila, ki jih ECB upošteva pri ocenjevanju vlog, so naslednja:
- ugled udeleženih finančnih institucij;
- finančna trdnost udeleženih finančnih institucij;
- sposobnost novega subjekta, ki je nastal z združitvijo ali delitvijo, da po združitvi ali delitvi še naprej izpolnjuje bonitetne zahteve;
- ali je izvedbeni načrt združitve ali delitve izvedljiv in trden z bonitetnega vidika;
- ali pri združitvi ali delitvi obstaja oziroma se povečuje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma.
Na podlagi člena 27i(2) Direktive 2024/1619 se ECB lahko po prvi predhodni presoji uradnega obvestila o združitvi odloči, da ne bo ocenila tistih združitev, v katerih sodelujejo subjekti iz iste skupine. To zajema tudi skupine kreditnih institucij, ki so trajno povezane s centralnim organom, in se nadzirajo kot skupina. V takšnih primerih bo ECB vložniku poslala pismo, v katerem bo potrdila, da ne bo opravila ocene v skladu s petimi ocenjevalnimi merili, določenimi v členu 27j(1) Direktive 2024/1619, in da v ocenjevalnem roku ne bo nasprotovala predlagani združitvi ali delitvi. Združitev ali delitev se zato lahko izvede, če in ko so pridobljene tudi druge relevantne odobritve.
Združitve ali delitve drugih subjektov iz iste skupine je treba odobriti oziroma jim je treba nasprotovati v roku 60 delovnih dni od prejema popolne vloge. Ta rok je mogoče podaljšati za do 30 delovnih dni na skupno največ 90 delovnih dni, če nadzornik zahteva dodatne informacije, ki so potrebne za dokončanje ocene. Za združitve in delitve subjektov, ki niso v isti skupini, zakonodaja EU ne določa konkretnega roka, vendar je mogoče, da rok določa nacionalna zakonodaja.
* Ali višje vodstvo v primeru prenosa pooblasti. Nekatere združitve med subjekti, ki pripadajo isti skupini, ne sprožijo postopka odločanja.
** Za nekatere združitve med subjekti, ki pripadajo isti skupini, se ocena ne izvede in ne izda se nobena odločitev. Vložnik se obvesti s pismom.