Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Organizacija nadzora in pregleda nad nadzorom manj pomembnih institucij

Medtem ko ECB nadzira pomembne institucije skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi, v primeru manj pomembnih institucij opravlja le pregled nad nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi. ECB podpira pristojne nacionalne organe pri vsakodnevnem nadzoru ter spodbuja doslednost nadzorniških pristopov, pri čemer upošteva tudi sorazmernost. Vseeno ima ECB številne neposredne pristojnosti pri nadzoru manj pomembnih institucij, na primer na področju dovoljenj.

Kaj so manj pomembne institucije?

Vsi nadzorovani subjekti so sprva razvrščeni med manj pomembne institucije. Pomembni postanejo šele – in tako pridejo pod neposredni nadzor s strani ECB – če izpolnjujejo vsaj enega od kriterijev iz uredbe o enotnem mehanizmu nadzora (EMN). Kriteriji pomembnosti se med drugim nanašajo na velikost banke, na njen pomen za gospodarstvo matične države ali EU kot celote ter na obseg njenih čezmejnih aktivnosti. Večina manj pomembnih institucij je manjših bank, katerih bilančna vsota ne presega 30 milijard EUR.

ECB v primeru, da je manj pomembna institucija razvrščena med pomembne institucije, v skladu z okvirno uredbo o EMN določi datum, ko bo prevzela neposredni nadzor. ECB uradno obvesti nadzorovani subjekt vsaj en mesec pred prevzemom neposrednega nadzora (en teden v primeru kriterija javne finančne pomoči). ECB prevzame neposredni nadzor najpozneje 12 mesecev po datumu uradnega obvestila o odločitvi o pomembnosti.

V nasprotnem scenariju – če je bila pomembna institucija prerazvrščena med manj pomembne institucije – ECB obvesti subjekt o svoji odločitvi o prenehanju neposrednega nadzora vsaj en mesec pred zadevnim datumom. Odločitve se sprejemajo vsako leto med oceno pomembnosti, vendar so lahko sprejemajo tudi ad hoc.

Kadar manj pomembna institucija postane pomembna institucija, se v okviru »finančnega zdravstvenega pregleda« izvedeta pregled kakovosti sredstev in nadzorniški stresni test v bankah, ki preidejo pod neposredni nadzor s strani ECB. Ti dve oceni skrbnega in varnega poslovanja se štejeta za dva neodvisna nadzorna postopka.

Vloga ECB in pristojnih nacionalnih organov

Manj pomembne institucije nadzirajo pristojni nacionalni organi pod budnim očesom ECB, medtem ko pomembne institucije neposredno nadzira ECB. ECB pripravlja seznam nadzorovanih subjektov, ki kaže, ali je banka razvrščena med pomembne ali manj pomembne institucije ter kdo jo nadzira. ECB vsaj enkrat letno revidira pomembnost vsake banke.

ECB je odgovorna za učinkovito in skladno delovanje celotnega evropskega sistema bančnega nadzora, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi sodelujočih držav. ECB v funkciji pregleda tesno sodeluje s pristojnimi nacionalnimi organi, in sicer z namenom še bolj poenotiti izvajanje pravil, ki urejajo bančni nadzor, obenem pa tudi zagotoviti, da se nadzorni standardi uporabljajo skladno v celotnem sistemu. To prispeva k enaki obravnavi vseh bank v euroobmočju. V izjemnih primerih lahko ECB prevzame neposredni nadzor nad manj pomembnimi institucijami, da bi zagotovila dosledno uporabo visokih nadzornih standardov.

Dovoljenja

ECB je izključno pristojna, da bankam v državah, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora, izda dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.

To pristojnost izvaja v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi in ne glede na to, ali so banke razvrščene med pomembne ali manj pomembne institucije. ECB in relevantni pristojni nacionalni organ sodelujeta tudi pri ocenjevanju in odločanju o predlaganih pridobitvah kvalificiranega deleža v bankah ter imata oba pravico, da začneta postopek za odvzem bančne licence.

ECB je pristojna tudi za odobritev ali izvzetje nadrejenih ali mešanih finančnih holdingov v kontekstu pomembnih institucij, medtem ko v primeru manj pomembnih institucij to nalogo opravlja relevantni pristojni nacionalni organ.

ECB sodeluje z relevantnim pristojnim nacionalnim organom tudi pri izdajanju uradnih obvestil pomembnim in manj pomembnim institucijam o čezmejnem opravljanju storitev. Kdo sprejme končno odločitev o čezmejnem opravljanju storitev – bodisi ECB bodisi pristojni nacionalni organ – je odvisno od tega, ali je zadevni subjekt pomembna ali manj pomembna institucija.

Več informacij o postopkih v zvezi z dovoljenji je na voljo na posebni spletni strani o dovoljenjih.

Vse strani v tem razdelku

Žvižgaštvo