Enotni mehanizem nadzora

Enotni mehanizem nadzora (EMN) se nanaša na nov sistem bančnega nadzora v Evropi. Sestavljajo ga ECB in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav.

Glavni cilji so:

  • varnost in trdnost evropskega bančnega sistema
  • večja finančna integracija in stabilnost v Evropi
  • enotno izvajanje nadzora.

EMN je poleg enotnega mehanizma za reševanje (EMR) eden od dveh stebrov bančne unije EU.

Bančna unija

Zakaj potrebujemo evropski bančni nadzor?

Nedavna finančna kriza je pokazala, kako hitro se lahko težave v finančnem sektorju razširijo, še posebno v denarni uniji, in kako te težave neposredno škodujejo ljudem povsod v euroobmočju.

Namen evropskega bančnega nadzora je vrniti zaupanje v evropski bančni sektor ter povečati odpornost bank.

Kakšna je vloga ECB?

ECB kot neodvisna institucija EU zagotavlja evropsko perspektivo pri bančnem nadzoru tako, da:

  • uvaja skupen pristop pri vsakodnevnemu nadzoru
  • izvaja poenotene nadzorne in korektivne ukrepe
  • skrbi za dosledno izvajanje predpisov in nadzornih politik.

ECB je v sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki odgovorna za to, da zagotovi učinkovit in enoten evropski bančni nadzor.

Kaj obsega bančni nadzor?

ECB ima pooblastila, da:

  • izvaja nadzorniške preglede, inšpekcijske preglede na kraju samem in preiskave
  • izdaja in odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
  • oceni pridobitve in odsvojitve kvalificiranih deležev
  • skrbi za spoštovanje bonitetnih pravil EU
  • določi višje kapitalske zahteve (»blažilnike«), če je to potrebno, da bi zmanjšala finančna tveganja.

Nadzorni cikel

Kdo je nadzorovan?

Neposredno nadzorovane banke

ECB neposredno nadzira 125 pomembnih bank v sodelujočih državah. Te predstavljajo skoraj 82% bilančne vsote bank v euroobmočju.

»Pomembnost« banke se določi na podlagi večjega števila kriterijev.

Kriteriji za določitev pomembnosti

Tekoči nadzor pomembnih bank izvajajo skupne nadzorniške skupine. Za vsako pomembno banko obstaja ena skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki ECB in nacionalnih nadzornih organov.

Skupne nadzorniške skupine

Posredno nadzorovane banke

Banke, ki niso uvrščene med pomembne, se imenujejo tudi »manj pomembne« institucije. Te še vedno nadzirajo nacionalni nadzorniki, ki pri tem tesno sodelujejo z ECB.

ECB se lahko kadarkoli odloči, da bo prevzela neposredni nadzor nad katero od manj pomembnih bank, da bi zagotovila enotno izvajanje visokih nadzornih standardov.

Katere države sodelujejo?

Vse države euroobmočja v EMN sodelujejo samodejno.

Ostale države članice EU, ki kot svojo valuto še ne uporabljajo eura, imajo prav tako možnost, da sodelujejo v mehanizmu. V ta namen mora nacionalni organ, ki je v dani državi pristojen za bančni nadzor, z ECB skleniti »tesno sodelovanje«.

Sklep ECB, ki ureja postopke za tesno sodelovanje

Sodelovanje z nesodelujočimi državami

Pri tistih državah, ki ne sodelujejo v EMN, lahko ECB in pristojni nacionalni organ posamezne države skleneta memorandum o soglasju, v katerem določita, kako bosta sodelovala pri nadzornih vprašanjih.