Sankcije

Namen sankcij je kaznovati tekoče ali pretekle kršitve, ki jih je zagrešil nadzorovani subjekt, ter odvračati od prihodnjih kršitev v celotnem bančnem sistemu. Naložijo se lahko, dokler se zastaralni rok ne izteče.  

Razdelitev pooblastil za sankcioniranje

V okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) je razdelitev pooblastil za sankcioniranje med Evropsko centralno banko (ECB) in pristojnimi nacionalnimi organi odvisna od narave domnevne kršitve, odgovorne osebe ali oseb in vrste sankcije, ki bo naložena.  

ECB lahko naloži denarne sankcije pomembnim bankam, ki kršijo neposredno veljavno zakonodajo Evropske unije (EU), kot so uredba o kapitalskih zahtevah ali nadzorniške odločitve ECB oziroma uredbe ECB, kot je uredba ECB o nadomestilih za nadzor.  

Kršitve nacionalne zakonodaje, s katero se izvajajo direktive EU, kot je direktiva o kapitalskih zahtevah, ki so jih zagrešile pomembne banke, lahko sankcionirajo le pristojni nacionalni organi na zahtevo ECB. To velja tudi za nedenarne sankcije pomembnim bankam ter denarne ali nedenarne sankcije fizičnim osebam (npr. posameznikom v pomembni banki, odgovornim za kršitev, ki jo je zagrešil nadzorovani subjekt). Potem ko je ECB podala zahtevo, pristojni nacionalni organi izvedejo postopek sankcioniranja v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.  

Pristojni nacionalni organi so še naprej v celoti pristojni za nalaganje sankcij manj pomembnim bankam, razen v primeru kršitev nadzorniških odločitev ali uredb ECB, ki tem institucijam nalagajo obveznosti do ECB, kjer ima pooblastilo za nalaganje sankcij ECB. 

Sankcijski okvir ECB

Najvišja raven sankcij

ECB lahko naloži denarne sankcije v višini do 10% skupnega letnega prometa banke v predhodnem poslovnem letu ali dvakratni znesek dobička, ki ga je banka ustvarila, ali izgube, ki jo je preprečila, ker je kršila predpise, kjer je to mogoče ugotoviti.  

Učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije

ECB zagotavlja, da so naložene sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Ko ECB določa raven sankcij, upošteva vse relevantne okoliščine primera in oceni resnost kršitve na podlagi njenega vpliva na nepravilnosti v banki. ECB upošteva tudi olajševalne in oteževalne okoliščine. Med olajševalnimi okoliščinami so sodelovanje z ECB (npr. samoprijava kršitve in pravočasno posredovanje vseh relevantnih informacij) ter izvajanje korektivnih ukrepov, ki učinkovito odpravljajo posledice kršitve ali so primerni, da se preprečijo podobne kršitve v prihodnosti. Nasprotno med oteževalne okoliščine denimo sodijo nepripravljenost za sodelovanje z ECB med preiskavo, posredovanje nasprotujočih si informacij ali predhodne sankcije. Poleg tega ECB oceni, ali več kršitev izhaja iz istega sklopa ugotovitev.  

Več o načelih, ki jih uporablja ECB, je v dokumentu Guide to the method of setting administrative pecuniary penalties.

Preiskave in postopek sankcioniranja

Neodvisna preiskovalna enota v ECB je odgovorna za preiskovanje domnevnih kršitev zahtev glede skrbnega in varnega poslovanja s strani pomembnih bank, za izvajanje postopkov sankcioniranja in za predložitev predlogov sankcioniranja Nadzornemu odboru.  

Preiskave

Preiskovalna enota izvaja pooblastila, ki so ECB dodeljena z uredbo o enotnemu mehanizmu nadzora (npr. zahteve po dokumentih, pregled poslovnih knjig in evidenc, zahteve po pojasnilih, razgovori in inšpekcijski pregledi na kraju samem). Informacije lahko zahteva tudi interno in od pristojnih nacionalnih organov. Poleg tega lahko naroči pristojnim nacionalnim organom, da naj uporabijo svoja preiskovalna pooblastila po nacionalni zakonodaji in v skladu z njo.  

Postopek sankcioniranja

Ko preiskovalna enota konča preiskavo, lahko sproži postopek sankcioniranja. V ta namen na preiskovano banko naslovi izjavo o ugotovljenih nepravilnostih. Banka ima možnost, da se izreče o dejstvih in ugotovljenih nepravilnostih ter tudi o predvideni višini sankcije.  

Če preiskovalna enota na podlagi začetne analize dejstev, zbranih dokazov in pisnih pojasnil banke meni, da je banki treba naložiti sankcijo, Nadzornemu odboru predloži predlog dokončnega osnutka odločitve.