Bančna unija in Evropski sistem finančnega nadzora
NA TEJ STRANI
Kaj je bančna unija?
Bančna unija je institucionalni okvir. Cilj je zagotoviti, da evropske banke poslujejo po enotnem sklopu pravil. Bančno unijo sestavljajo enotni mehanizem nadzora, enotni mehanizem za reševanje in sklop harmoniziranih nacionalnih sistemov jamstev za vloge.
Zakaj potrebujemo bančno unijo?
Finančna kriza v letu 2008 in državna dolžniška kriza, ki je sledila, sta razkrili slabosti v evropskem bančnem sektorju. Zato je bila vzpostavljena bančna unija. To je ključen korak na poti k močnejšemu, enotnejšemu in transparentnemu bančnemu sistemu – s tem pa tudi k pravi ekonomski in monetarni uniji.
Kako do bolj integriranega bančnega sektorja?
- Vzpostaviti je treba evropski sistem jamstev za vloge. To bi imetnikom vlog v celotnem euroobmočju zagotavljalo močnejše in enotnejše zavarovanje vlog. Pripomoglo bi tudi k večjemu čezmejnemu povpraševanju.
- Spodbujati je treba čezmejno konsolidacijo. To bi bankam omogočilo, da so stroškovno učinkovitejše in da razpršijo svojo izpostavljenost tveganjem. Če hoče banka v eni od držav, ki sodelujejo v bančni uniji, pridobiti velik delež v drugi banki ali izvesti združitev, mora to odobriti ECB kot evropski bančni nadzornik. Tak velik delež se imenuje kvalificirani delež.
Kaj je Evropski sistem finančnega nadzora?
Evropski sistem finančnega nadzora je mreža, ki zagotavlja dosleden in ustrezen finančni nadzor po vsej Evropi. Zajema evropske nadzorne organe, Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) in nacionalne nadzorne organe.
Obstajajo trije evropski nadzorni organi:
- Evropski bančni organ (EBA)
- Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)
- Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)
ECB je evropski bančni nadzornik. Tesno sodeluje z vsemi tremi evropskimi nadzornimi organi, zlasti z EBA.
Kaj dela Evropski sistem finančnega nadzora?
Evropski sistem finančnega nadzora zajema tako makrobonitetni kot tudi mikrobonitetni nadzor.
| Makrobonitetni nadzor | Mikrobonitetni nadzor | |
|---|---|---|
| Kaj je? | Spremljanje finančnega sistema kot celote, da se preprečijo ali zmanjšajo tveganja za finančni sistem. | Nadzor posameznih finančnih institucij, kot so banke, zavarovalnice ali pokojninski skladi. |
| Kdo je odgovoren? | Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), ki ima sedež v prostorih ECB v Frankfurtu na Majni v Nemčiji. | Evropski nadzorni organi. To so Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge. |
| Kako se izvaja? | ESRB identificira sistemska tveganja. Izdaja tudi opozorila in daje priporočila o tem, kako jih obravnavati. ESRB to izvaja v koordinaciji z evropskimi nadzornimi organi in mednarodnimi organizacijami. | Evropski nadzorni organi si prizadevajo harmonizirati finančni nadzor v EU. Pri tem vzpostavljajo enotna pravila – sklop standardov varnega poslovanja, ki se jih morajo držati finančne institucije. Evropski nadzorni organi zagotavljajo, da se ta pravila uporabljajo dosledno, s čimer se ustvarjajo enaki konkurenčni pogoji. |