Bančna unija in Evropski sistem finančnega nadzora
NA TEJ STRANI
Bančna unija
Bančna unija predstavlja pomemben korak na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji. Omogoča dosledno izvajanje bančnih pravil EU v sodelujočih državah. Novi postopki in orodja odločanja prispevajo k oblikovanju bolj transparentnega, enotnega in varnega trga za banke.
Zakaj bančna unija?
Potreba po vzpostavitvi bančne unije se je pojavila med finančno krizo leta 2008 in državno dolžniško krizo, ki ji je sledila. Takrat je postalo jasno, da se posebej v denarni uniji, kakršno je euroobmočje, težave, ki nastanejo zaradi tesnih povezav med financami javnega sektorja in bančnim sektorjem, lahko hitro prelijejo čez državne meje in povzročijo finančne pretrese v drugih državah članicah EU.
| bolj transparentno | z doslednim izvajanjem skupnih pravil in administrativnih standardov za nadzor, sanacijo in reševanje bank |
|---|---|
| enotno | z enako obravnavo nacionalnih in čezmejnih bančnih aktivnosti ter s prekinitvijo povezave med finančnim zdravjem bank in državo, v kateri se banke nahajajo |
| bolj varno | z zgodnjim posredovanjem, če se banka znajde v težavah, da se prepreči njen propad in – če je to potrebno – zagotovi učinkovito prestrukturiranje |
Elementi bančne unije
Bančna unija ima dva stebra:
- enotni mehanizem nadzora (EMN)
- enotni mehanizem za reševanje (EMR)
Ta dva stebra sta utemeljena na enotnih pravilih, ki veljajo za vse države članice EU.
Enotni mehanizem nadzora
Enotni mehanizem nadzora je nov sistem bančnega nadzora v Evropi. Sestavljajo ga ECB in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav.
Enotni mehanizem nadzoraEnotni mehanizem za reševanje
Glavni namen enotnega mehanizma za reševanje je zagotoviti učinkovito reševanje bank v težavah s čim manjšimi stroški za davkoplačevalce in realno gospodarstvo. Enotni odbor za reševanje bo zagotovil hitro sprejemanje odločitev, tako da bo banko mogoče prestrukturirati čez konec tedna. Kot nadzornik bo imela ECB pomembno vlogo pri odločanju o tem, ali banka propada oziroma bo verjetno propadla.
Za kritje stroškov reševalnih ukrepov bo na voljo enotni sklad za reševanje, ki se bo financiral s prispevki bank.
Enotni mehanizem za reševanjeEnotna pravila
Ta sklop pravil določa pravne in administrativne standarde za učinkovitejšo regulacijo, nadzor in upravljanje finančnega sektorja v vseh državah članicah EU. Vključuje pravila o kapitalskih zahtevah, postopkih za sanacijo in reševanje ter sistem poenotenih nacionalnih sistemov zajamčenih vlog.
Ta paket zakonov EU v okviru enotnih pravil velja za vse države članice EU. Bančna unija zagotavlja, da se ta pravila izvajajo dosledno povsod v euroobmočju in drugih sodelujočih državah.
Evropski sistem finančnega nadzora
Evropski sistem finančnega nadzora (ESFN) je mreža, ki povezuje tri evropske nadzorne organe, Evropski odbor za sistemska tveganja in nacionalne nadzornike. Njegova glavna naloga je zagotoviti ustrezen in enoten finančni nadzor v celotni EU.
ECB kot evropski bančni nadzornik tesno sodeluje z evropskimi nadzornimi organi, še posebno z Evropskim bančnim organom (EBA).
ESFN zajema tako makrobonitetni kot tudi mikrobonitetni nadzor.
Makrobonitetni nadzor
Makrobonitetni nadzor obsega pregled nad finančnim sistemom kot celoto. Njegov glavni cilj je preprečiti ali ublažiti tveganja za finančni sistem.
Evropski odbor za sistemska tveganja
Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) je pristojen za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU.
Čeprav ni sestavni del ECB, ima ESRB svoje pisarne v prostorih ECB v Frankfurtu na Majni v Nemčiji, ECB pa mu zagotavlja sekretariat.
Naloge
Glavne naloge ESRB so:
- zbirati in analizirati relevantne informacije za ugotavljanje sistemskih tveganj
- izdajati opozorila tam, kjer so sistemska tveganja ocenjena kot precejšnja
- izdajati priporočila za ukrepanje kot odziv na ugotovljena tveganja
- spremljati ukrepanje na podlagi opozoril in priporočil
- sodelovati z evropskimi nadzornimi organi in mednarodnimi forumi ter se usklajevati z njimi
Sestava
Predsednik ECB je hkrati tudi predsednik ESRB.
V ESRB so predstavniki nacionalnih centralnih bank iz držav EU ter predsedniki treh evropskih nadzornih organov.
Evropski odbor za sistemska tveganjaMikrobonitetni nadzor
Mikrobonitetni nadzor se nanaša na nadzor posameznih institucij, kot so banke, zavarovalnice ali pokojninski skladi.
Evropski nadzorni organi
Evropski nadzorni organi so:
- Evropski bančni organ (EBA)
- Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)
- Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)
Naloge
Evropski nadzorni organi se ukvarjajo predvsem s harmonizacijo finančnega nadzora v EU s tem, da razvijajo enotna pravila, tj. sklop standardov skrbnega in varnega poslovanja posameznih finančnih institucij. Ti nadzorni organi zagotavljajo dosledno uporabo pravil, s čimer ustvarjajo enake konkurenčne pogoje za vse. Pristojni so tudi za to, da ocenjujejo tveganja in ranljivosti v finančnem sektorju.
Sestava
Vsak organ ima predsednika, ki predstavlja organizacijo. Operativne odločitve pa sprejema odbor nadzornikov posameznega organa, v katerem so predstavniki nacionalnih nadzornikov iz vsake države.
Skupni organi
Odbor za pritožbe
Odbor za pritožbe je neodvisen organ, ki je pristojen za pritožbe s strani tistih, ki jih zadevajo odločitve katerega od treh evropskih nadzornih organov.
V njem je šest članov in šest namestnikov, ki jih imenujejo evropski nadzorni organi.
Skupni odbor
Skupni odbor evropskih nadzornih organov zagotavlja konsistentnost med sektorji pri razvijanju in uporabi enotnih pravil.
Na sestankih Skupnega odbora sodelujejo predstavniki vseh treh evropskih nadzornih organov, s čimer sta zagotovljena sodelovanje in redna izmenjava informacij.