Dovoljenja
Na tej strani se izraza »banka« in »kreditna institucija« uporabljata z enakim pomenom.
V evropskem bančnem nadzoru je ECB organ, ki je pristojen za dovoljenja na področju bančništva. Sem sodijo:
- »skupni postopki«: izdaja licence bankam, odvzem bančne licence in odobritev pridobitve kvalificiranega deleža v bankah. ECB sprejema te odločitve za vse banke in investicijska podjetja z dovoljenjem, da v okviru evropskega bančnega nadzora poslujejo kot banke (tako pomembne kot tudi manj pomembne institucije);
- nadzorniška odobritev ali izvzetje iz odobritve (mešanih) finančnih holdingov, ki so lastniki bank pod neposrednim nadzorom s strani ECB;
- ocenjevanje »sposobnosti in primernosti«, pri katerem se preverja, ali so člani upravljalnega organa banke (ali investicijskega podjetja z dovoljenjem, da posluje kot banka) ali (mešanega) finančnega holdinga primerni za vlogo, ki jo opravljajo. Za razliko od izdaje bančne licence ali odobritve kvalificiranega deleža ECB sprejema odločitve o sposobnosti in primernosti samo za pomembne banke.
ECB pri odločanju o dovoljenjih uporablja enotna pravila EBA in, kjer je relevantno, nacionalno zakonodajo.
Enotna pravila EBANacionalni nadzorni organi imajo pomembno vlogo v postopkih izdaje dovoljenj: so vstopna točka za oddajo vloge v posameznem postopku in tesno sodelujejo z ECB pri ocenjevanju vlog. ECB z nacionalnimi nadzorniki sodeluje tudi zato, da zagotavlja enoten pristop in visoke standarde v vseh državah. Pričakovanja nadzornikov so predstavljena v javnih vodnikih.
Izdaja licence
Izdaja licence bankam
S postopkom izdaje licence se vzpostavlja zaupanje v finančni sistem, saj zagotavlja, da so banke, ki vstopajo na trg, sposobne poslovati: licenco lahko dobijo samo zanesljive banke, ki izpolnjujejo vse pravne zahteve. Enak postopek in kriteriji se uporabljajo pri vseh bankah – tistih z bolj tradicionalnim poslovnim modelom kot tudi pri tistih, katerih poslovni model temelji na tehnoloških inovacijah. Postopek izdaje licence ne bi smel ovirati konkurence ali inovacij.
Izdaja licence investicijskim podjetjem
Potem ko je začel veljati pravni okvir za investicijska podjetja (uredba in direktiva o investicijskih podjetjih), je bila opredelitev »kreditne institucije« v uredbi o kapitalskih zahtevah spremenjena in sedaj vključuje tudi investicijska podjetja, ki so razvrščena med sistemska. Sem sodijo investicijska podjetja:
- ki imajo dovoljenje, da poslujejo za svoj račun in/ali izvajajo prodajo primarne izdaje finančnih instrumentov/plasirajo finančne instrumente z obveznostjo odkupa (dejavnosti iz točk (3) in (6) oddelka A v prilogi I k Direktivi 2014/65/EU);
- katerih skupna vrednost sredstev na posamični ravni ali ravni skupine znaša vsaj 30 milijard EUR (nadzorniki lahko diskrecijsko odločajo, če je ta vrednost nižja od 30 milijard EUR).
Tista investicijska podjetja, ki so razvrščena med sistemska, morajo zaprositi za bančno licenco najpozneje na dan, ko izpolnjujejo kriterije. Presečni datum, s katerim se uredba o investicijskih podjetjih začne uporabljati in do katerega je treba direktivo o investicijskih podjetjih prenesti v nacionalno zakonodajo, je 26. junij 2021. Od tega datuma dalje lahko investicijska podjetja dobijo dovoljenje, da poslujejo kot kreditna institucija, s čimer pridejo pod evropski bančni nadzor. Tista, ki bodo razvrščena med pomembne institucije, bo neposredno nadzirala ECB, tista, ki bodo razvrščena med manj pomembne institucije, pa bodo nadzirali nacionalni nadzorniki pod budnim očesom ECB. ECB si v funkciji pregleda nad nadzorom prizadeva, da bi se skupni nadzorni standardi uporabljali enotno v celotnem sistemu, ter tesno sodeluje z nacionalnimi nadzorniki, da bi nadalje harmonizirala izvajanje pravil, ki urejajo bančni nadzor.
ECB upošteva štiri glavna področja, ko ocenjuje vlogo banke za izdajo bančne licence:
- znesek, kakovost, izvor in sestavo kapitala kreditne institucije vložnice ter druge regulativne zahteve;
- program dejavnosti, organizacijsko strukturo in poslovni načrt kreditne institucije vložnice;
- oceno sposobnosti in primernosti upravljalnega organa kreditne institucije vložnice;
- oceno primernosti neposrednih in posrednih delničarjev kreditne institucije vložnice.
ECB ocenjuje vloge v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi.
Odločitev je običajno sprejeta v roku šestih do dvanajstih mesecev. Zakonodaja EU določa, da je treba odločitev sprejeti v roku šestih mesecev od prejema popolne vloge, vendar ne sme trajati več kot 12 mesecev od prejema vloge. Nekateri nacionalni zakonski roki so krajši.
* kjer je relevantno
** ali zavrnitev s strani nacionalnih nadzornikov
Pridobitev kvalificiranega deleža
Odobritev ECB je potrebna v primeru pridobitve ali povečanja »kvalificiranega deleža« v obstoječi banki. Delež je »kvalificiran«, če predstavlja 10% ali več kapitala ali glasovalnih pravic v banki ali če omogoča pomemben vpliv na banko. Veljavna zakonodaja določa dodatne mejne vrednosti (npr. 20%, 30% ali 50% delnic oziroma glasovalnih pravic ali če banka postane podrejena družba). Namen postopka odobritve je zagotoviti, da lahko pomembno udeležbo v bankah pridobijo le primerni delničarji. To prispeva k zagotavljanju nemotenega delovanja bančnega sistema.
Nadzor pobliže: Kaj je kvalificirani delež? Nadzor pobliže: Kakšna je vloga ECB pri združitvah in prevzemih bank?Kriteriji, ki jih pri oceni uporablja ECB, so naslednji:
- ugled predlaganega pridobitelja;
- sposobnost in primernost članov uprave, ki naj bi jih imenoval predlagani pridobitelj;
- finančna trdnost predlaganega pridobitelja;
- sposobnost ciljne družbe, da po pridobitvi še naprej izpolnjuje bonitetne zahteve;
- ali pri transakciji obstaja oziroma se povečuje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma.
ECB ocenjuje vloge v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi.
Kvalificirani delež mora biti odobren ali zavrnjen v roku 60 delovnih dni od prejema popolne vloge. Časovni okvir se lahko podaljša za največ 30 delovnih dni na največ 90 delovnih dni. Kadar vloga za pridobitev kvalificiranega deleža sovpada z odobritvijo (mešanega) finančnega holdinga, se lahko obdobje ocenjevanja glede kvalificiranega deleža dodatno začasno zadrži, dokler (mešani) finančni holding ni odobren.
* kjer je relevantno
** ali višje vodstvo, če je za to delegirano
Odvzem licence
Tako ECB kot tudi nacionalni nadzornik imata pravico, da v določenih okoliščinah začneta postopek za odvzem bančne licence. Licenca se lahko odvzame, če kreditna institucija preneha poslovati ali ne izpolnjuje več veljavnih zahtev.
Zakonodaja EU ne predvideva roka, do katerega je treba odločitev sprejeti. Časovni okvir za sprejetje odločitve je odvisen od okoliščin posameznega primera ter od pravnih ali postopkovnih zahtev po veljavni zakonodaji.
Odvzem sproži ECB
* kjer je relevantno
Odvzem sproži nacionalni nadzornik
* pogosto na zahtevo banke
** kjer je relevantno
*** ali višje vodstvo, če je za to delegirano
Ocena »sposobnosti in primernosti«
Upravljalni organ kreditne institucije mora biti primeren za izvajanje svojih nalog. Obenem mora biti njegova sestava takšna, da je zagotovljeno učinkovito upravljanje institucije in uravnoteženo odločanje. V ta namen ECB oceni individualno in kolektivno primernost članov upravljalnega organa.
Z zagotavljanjem sposobnosti in primernosti upravljalnega organa se izboljšuje varnost in trdnost posameznih bank ter krepi bančni sektor kot celota. To prispeva tudi k večjemu zaupanju javnosti v ljudi, ki upravljajo finančni sektor v euroobmočju.
Pri ocenjevanju sposobnosti in primernosti ECB upošteva pet kriterijev:
- ugled;
- izkušnje;
- nasprotje interesov in neodvisnost;
- časovno razpoložljivost za ustrezno opravljanje funkcij;
- kolektivno primernost uprave.
Kadar so imenovanja del postopka izdaje licence ali odobritve kvalificiranega deleža, je ocena sposobnosti in primernosti sestavni del ocenjevanja v okviru izdaje licence ali odobritve kvalificiranega deleža.
Veljajo nacionalni zakonsko določeni roki.
* ali višje vodstvo, če je za to delegirano
Odobritev nadrejenih (mešanih) finančnih holdingov
Številne nadzorovane banke obvladuje nadrejena družba. Pomembno je, da so nadzorniki pozorni tudi na nadrejeno družbo, zlasti če je opredeljena kot finančni holding ali mešani finančni holding kot samostojni subjekt. Nadrejena družba se šteje za finančni holding, če je več kot 50% lastniškega kapitala, konsolidirane aktive, prihodkov, zaposlenih ali kakega drugega kazalnika, ki je po mnenju bančnega nadzornika pomemben, povezanih s podrejeno družbo, ki je banka ali finančna institucija.
S tem je zagotovljen učinkovit nadzor tistih bank, ki jih obvladuje druga družba, in usklajen pregled nad celotno skupino (nadzorovano skupino).
Po uvedbi direktive o kapitalskih zahtevah (CRD) se postopek odobritve zato uporablja tudi v primeru nadrejenih (mešanih) finančnih holdingov. Ko je nadrejena družba odobrena, prevzame odgovornost za zagotavljanje skladnosti s konsolidiranimi bonitetnimi zahtevami v celotni nadzorovani skupini. V preteklosti je bila podrejena kreditna institucija odgovorna za zagotavljanje skladnosti z bonitetnimi zahtevami na konsolidirani podlagi. Nadrejeni (mešani) finančni holding je lahko iz odobritve tudi izvzet, če so izpolnjeni kumulativni pogoji iz zakonodaje in to odgovornost znotraj skupine prevzame druga družba.
Kadar je ECB nadzornik pomembne bančne skupine, je odgovorna za odobritev ali izvzetje nadrejenih (mešanih) finančnih holdingov. V nekaterih primerih ECB sprejme skupno odločitev z drugim pristojnim organom zunaj enotnega mehanizma nadzora. Odobritev ali izvzetje nadrejenih družb manj pomembnih bančnih skupin je v pristojnosti nacionalnih nadzornih organov, ki nadzirajo te skupine.
Informacije o vlogi ECB pri odobritvi (mešanih) finančnih holdingov (samo v angleščini)
Kriteriji, ki jih mora nadrejeni (mešani) finančni holding izpolnjevati, da bi dobil odobritev, so naslednji:
- ustrezna interna organizacija in porazdelitev nalog znotraj nadzorovane skupine, kar skupini omogoča, da učinkovito usklajuje vse podrejene družbe, preprečuje ali obvladuje konflikte znotraj skupine in uveljavlja politike na ravni skupine;
- struktura skupine ne preprečuje učinkovitega nadzora podrejenih bank ali nadrejene družbe. Pri tem sta pomembna dejavnika vloga in položaj nadrejene družbe v nadzorovani skupini ter splošna delniška struktura;
- zahteve glede primernosti delničarjev ter sposobnosti in primernosti direktorjev so izpolnjene.
Če so ti kriteriji izpolnjeni, ECB da odobritev ter redno spremlja njihovo izpolnjevanje. Če ugotovi, da kriteriji niso ali niso več izpolnjeni, lahko nadrejeni družbi naloži nadzorniške ukrepe, s čimer omogoči ali ponovno vzpostavi učinkovit nadzor in izpolnjevanje zahtev.
Nadrejeni (mešani) finančni holding mora izpolnjevati vse naslednje kriterije, da bi bil izvzet:
- glavna dejavnost nadrejene družbe je pridobivanje deležev;
- nadrejena družba ni bila določena kot subjekt v postopku reševanja;
- druga podrejena družba v nadzorovani skupini je bila določena kot odgovorna družba, da zagotavlja skladnost skupine z bonitetnimi zahtevami na konsolidirani podlagi;
- nadrejena družba ne sprejema odločitev, ki vplivajo na celotno nadzorovano skupino;
- ni ovir, ki bi preprečevale učinkovit nadzor skupine.
Skrbno ocenimo, ali so ti kriteriji izpolnjeni, izvzetje pa odobrimo le, če so izpolnjeni vsi zgoraj navedeni kriteriji.
Če namerava ECB zavrniti odobritev ali izvzetje, o tem uradno obvesti vložnika v roku štirih mesecev po prejemu popolne vloge. ECB v vsakem primeru sprejme odločitev v roku šestih mesecev od prejema vloge.
Vmesna EU nadrejena oseba
Kadar dve banki v Evropski uniji pripadata isti skupini iz tretje države, morata ustanoviti en sam nadrejeni subjekt v EU. Ta se imenuje vmesna EU nadrejena oseba.
Nadrejeni subjekt je lahko banka, finančni holding, mešani finančni holding ali – v nekaterih primerih – investicijsko podjetje.
Zahteva, da je treba imeti en sam nadrejeni subjekt v EU, velja za skupine iz tretjih držav, katerih bilančna vsota v EU znaša vsaj 40 milijard EUR. Sem se šteje tudi bilančna vsota podružnic, ki so jih v EU ustanovile skupine iz tretjih držav.
Z enim samim nadrejenim subjektom v EU je mogoče izvajati konsolidirani nadzor sicer samostojnih subjektov. Nadzorniki tako dobijo celotno sliko tveganj, ki izhajajo iz vseh dejavnosti, ki jih skupine iz tretjih držav izvajajo v EU.
Več informacije o tej temi boste našli v vprašanjih in odgovorih.