Nadzorniška statistika

19. maj 2015

Nadzorniki pri vseh vidikih svojega vsakodnevnega dela uporabljajo statistične podatke. Na podlagi točnih nadzorniških podatkov oblikujejo profile tveganosti, analizirajo likvidnost bank in nazadnje presojajo, ali banke izpolnjujejo pravne zahteve.

»Nadzorniški podatki povejo veliko o zdravju posamezne banke in sektorja kot celote. So v središču vsake nadzorniške odločitve.«

(Giancarlo Pellizzari, vodja oddelka Statistika v zvezi z nadzorom)

En sam skupen pristop k zbiranju podatkov

Podatki so v središču bančnega nadzora, saj samo s primerljivimi podatki lahko dosežemo resnično evropski pristop k nadzoru.

Regulatorji EU so v preteklosti sicer že sprejeli evropski podatkovni okvir, ki je določal, katere vrste podatkov morajo pošiljati banke in kako pogosto, vendar je vsaka država te zahteve lahko izpolnjevala drugače.

Z vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora (EMN) so ECB in nacionalni nadzorniki razvili skupen pristop k zbiranju podatkov od evropskega bančnega sektorja. Okvire poročanja pa je razvil Evropski bančni organ (EBA).

Primerljivi podatki imajo številne prednosti: s primerjavo ene same institucije z drugimi institucijami in z bančnim sektorjem kot celoto lahko odkrijemo trende in tudi probleme. Tako na primer poročila, ki jih zbira ECB, kažejo, kako vzdržen je poslovni model bank in kakšna je narava tveganj, ki so jim izpostavljene. Povedano na kratko, ECB pomagajo pri odločitvi, kje pri svojem vsakodnevnem nadzoru bo morala zakopati globlje.

Kaj to pomeni za banke?

»Harmonizirano zbiranje podatkov ne zagotavlja samo učinkovite obdelave podatkov, pač pa zmanjšuje tudi administrativno breme bank.«

(Juan-Alberto Sánchez, vodja odseka Upravljanje nadzorniških podatkov)

Novi sistem posredovanja statističnih podatkov pomeni spremembo za vse nadzorovane banke. Vseh 4.600 pomembnih in manj pomembnih bank mora poročati o istih ključnih kazalnikih in pri tem upoštevati nedavno harmonizirane usmeritve za poročanje. V manj kot letu dni je bilo 19 različnih pristopov nacionalnih nadzornikov združenih v en sam harmoniziran način zbiranja in usklajevanja več kot 24.000 poročil o podatkih na četrtletje.

To je še zlasti koristno za bančne skupine, ki delujejo tudi zunaj svoje države. Te so se morale v preteklosti znajti med različnimi nacionalnimi pristopi, kar je pomenilo dodatno administrativno breme. Poročevalske obveznosti bank, tj. katere podatke morajo zagotavljati, so določene v tehničnih standardih EBA, ki jih dopolnjuje sklep ECB.

Od neobdelanih podatkov do ključnih kazalnikov

Zbiranje podatkov v EMN poteka po »večstopenjskem pristopu«: banke morajo svoje podatke predložiti nacionalnim nadzornikom, ti pa nato poročajo ECB.

Statistična ekipa – sestavljena iz matematikov, statistikov, računalničarjev, računovodij in strokovnjakov za nadzor – je uspešno vzpostavila nove interne baze podatkov, določila potek dela in pripravila ključne kazalnike. Podatke je treba obdelati kar se da hitro in točno, kar pomeni, da je učinkovitost ključnega pomena. V različne faze je vgrajeno preverjanje kakovosti, saj so za kakovosten nadzor potrebni kakovostni podatki.

Ekipa prejema in shranjuje podatke od vseh nadzorovanih bank, pri čemer tesno sodeluje s svojimi sogovorniki v nacionalnih nadzornih organih. Podatke nato posreduje nadzornikom, ki lahko iz kakovostnih podatkov razberejo dragocene informacije o internih procesih in kontrolah bank.

»Podatke jemljemo zelo resno. Konsistentni in primerljivi podatkovni nizi omogočajo centralizirano ocenjevanje tveganj, kar zagotavlja veliko kakovost nadzora.«

(Patrick Hogan, vodja odseka Storitve v zvezi z nadzorniškimi podatki)