Predgovor Christine Lagarde, predsednice ECB

Leto 2024 je bilo posebno leto, saj smo v njem praznovali deseto obletnico enotnega mehanizma nadzora. EMN, ki je svojo pot začel 4. novembra 2014, je na tej desetletje dolgi poti potrdil, da predstavlja enega najpomembnejših mejnikov v evropskem povezovanju od uvedbe eura, hkrati pa je celo presegel pričakovanja o tem, kako uspešno bo dosegal zastavljene cilje.

Banke pod evropskim bančnim nadzorom so v tem obdobju postale precej bolj odporne. Čeprav sta pandemija COVID-19 in zatem energetska kriza postavili evropsko gospodarstvo na težko preizkušnjo, so nadzorovane banke ohranile visoko dobičkonosnost ter dobro kapitalsko ustreznost in likvidnost.

Do tretjega četrtletja 2024 je skupni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala znašal krepkih 15,7%, količnik likvidnostnega kritja pa kar 158,5%. Ta finančna moč je bankam omogočila, da so učinkovito podpirale širše gospodarstvo in prispevale k nemoteni transmisiji obrestne politike ECB.

Leta 2024, ko se je proces dezinflacije dobro utrdil, se je zgodil veliki obrat v denarni politiki, saj je ECB znižala obrestne mere in vstopila v fazo ponovnega »pretikanja navzdol«. Banke so se na ta premik odzvale s prilagajanjem svojih posojilnih pogojev. Vseeno so se tudi v tem letu soočale z vztrajnimi izzivi, saj je bilo zunanje okolje volatilno in bo takšno najverjetneje ostalo tudi v prihodnje. Svetovne geopolitične razmere zaznamuje nestabilnost, ki jo ustvarjajo ruska neupravičena vojna proti Ukrajini, konflikti na Bližnjem vzhodu in vztrajne napetosti v mednarodni trgovinski menjavi. Ti dejavniki še naprej preizkušajo odpornost bank in kažejo, da moramo tudi v prihodnje pozorno spremljati banke, da bi okrepili obrambo pred makrofinančnimi grožnjami in geopolitičnimi šoki.

Banke morajo ostati prilagodljive tudi zaradi transformativnih strukturnih izzivov. Podnebne spremembe in digitalizacija preoblikujejo bančno okolje. Z naraščanjem svetovnih temperatur vse pogosteje prihaja do podnebnih katastrof, kot so požari v naravi in poplave. Zato bo sposobnost bank, da upravljajo in zmanjšujejo podnebna in okoljska tveganja, tudi v prihodnje ostala visoko na dnevnem redu nadzora.

Hkrati se mnoge panoge, med njimi tudi bančni sektor, hitro spreminjajo zaradi tehnološkega napredka. Za banke je digitalna preobrazba postala bistvena za ohranjanje konkurenčnosti, vendar pa jo mora spremljati tudi dobro upravljanje tveganj, da se obravnavajo vprašanja, kot sta prevelika odvisnost od ponudnikov IT storitev in vztrajna grožnja kibernetskih napadov. ECB namerava v letu 2025 okrepiti nadzorne dejavnosti na tem področju, kot je določeno v aktu o digitalni operativni odpornosti.

Z dejavnostmi na vseh teh področjih bomo še naprej prispevali k temu, da bo bančni sektor ostal odporen, zmogljiv in usmerjen v prihodnost, tako da se bo sposoben hitro odzivati tako na nevarnosti kot tudi na priložnosti in bo lahko še naprej podpiral širše gospodarstvo.

Predgovor Claudie Buch, predsednice Nadzornega odbora

Leta 2024 smo se lahko s ponosom ozrli na desetletje napredka pri razvoju dobro nadziranega bančnega sektorja v Evropi. Dosežki evropskega bančnega nadzora ne bi bili mogoči brez znanja in predanosti kolegov v ECB in pristojnih nacionalnih organih. Za njihovo trdo delo jim zato izrekam iskreno zahvalo. S svojim trudom so bistveno prispevali k ohranjanju stabilnosti in trdnosti evropskega bančnega sektorja.

Danes je evropski bančni sektor bolj odporen, kot je bil pred desetletjem, za kar gre zasluga boljšemu nadzoru, močnejši regulativi, izboljšanemu upravljanju tveganj v bankah in odločnemu odzivanju nadzornikov na šoke, kakršna sta bila pandemija COVID-19 in energetska kriza. Visoki regulativni standardi in učinkovit nadzor prispevajo k temu, da banke ostajajo zdrave in stabilne v zahtevnem zunanjem okolju. Odporne, dobro kapitalizirane banke so sposobne podpirati realno gospodarstvo in mu zagotavljati finančne storitve ne le v normalnih razmerah, ampak tudi v obdobjih pretresov.

Odpornost je postala še pomembnejša, ker se okolje, v katerem poslujejo banke, hitro spreminja. Makroekonomska in geopolitična tveganja so povečana, podnebna in okoljska tveganja postajajo vse pomembnejša, digitalna preobrazba finančnega sektorja vpliva na konkurenčno okolje, strukturne spremembe v realnem gospodarstvu pa bi lahko prizadele kakovost sredstev v bilancah bank. V takšnih razmerah morajo banke prilagoditi svoje sisteme za upravljanje tveganj in poskrbeti, da so pripravljene na neugodne scenarije.

Po drugi strani morajo biti tudi nadzorniki usmerjeni na tveganja, upoštevati možna prihodnja dogajanja in se odzivati na spremembe v poslovnem okolju, kot je izraženo tudi v naših prednostnih nalogah nadzora za obdobje 2025–2027.

Prvič, banke morajo biti dovolj odporne, da so se sposobne spoprijeti z makrofinančnimi grožnjami in geopolitičnimi šoki, če do njih pride. Proces SREP je v letu 2024 pokazal, da imajo pomembne institucije, ki jih nadzira ECB, močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. To velja tudi za manj pomembne institucije, ki jih nadzirajo pristojni nacionalni organi. Vseeno možnost poslabšanja kakovosti aktive in gospodarskih motenj zaradi geopolitičnih konfliktov ali učinkov finančnih sankcij terja povečano pozornost, zadostno raven kapitala ter robustne sisteme notranjega upravljanja in upravljanja tveganj v bankah. Poleg tega je enako kot finančna odpornost pomembna tudi operativna odpornost, kar še zlasti velja v dobi kibernetske varnosti.

Drugič, banke morajo čim hitreje odpraviti pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v njihovi odpornosti in upravljanju tveganj. To med drugim vključuje pomanjkljivosti v notranjem upravljanju ter upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj. Banke morajo imeti tudi ustrezne sisteme za agregiranje podatkov o tveganjih in zmogljivosti za poročanje o tveganjih, tako da njihovi upravljalni organi lahko tudi v okolju, ki se zelo hitro spreminja, sprejemajo odločitve na podlagi zanesljivih informacij. Ta področja bomo še naprej spremljali in po potrebi nadzorniško ukrepali.

Tretjič, banke se morajo strateško odzvati na digitalizacijo finančnih storitev in upravljati z njo povezana tveganja. Ker banke vedno bolj uvajajo napredna digitalna orodja, da bi povečale učinkovitost in izpolnjevale pričakovanja svojih komitentov, bomo še naprej preverjali njihove digitalne strategije, da bi ugotovili, ali so tveganja ustrezno obvladana.

Enako kot banke se morajo tudi nadzorniki prilagajati spreminjanju okolja. Zato je Nadzorni odbor Evropske centralne banke leta 2024 sklenil reformirati proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), da bi optimiziral naše procese in povečal njihovo učinkovitost. Z reformo procesa SREP bo nadzor postal še bolj učinkovit, uspešen in usmerjen na tveganja, ki so specifična za vsako posamezno banke, tako da se bodo nadzorniške ugotovitve lahko hitreje in enotneje prenašale v korektivne ukrepe.

V prihodnje bomo ostali trdno osredotočeni na varnost in zdravje bank, ki jih nadziramo, ter na stabilnost finančnega sistema kot celote. To bo bančnemu sektorju omogočilo, da se prožno odziva na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo v spreminjajočem se svetu.

Poleg nadzorniških prizadevanj je za ohranjanje finančne stabilnosti pomemben tudi močan regulativni okvir, usmerjen v krepitev odpornosti. Treba je izboljšati zakonodajo na področju kriznega upravljanja in zavarovanja bančnih vlog, da bi se organi v bančni uniji, zlasti Enotni odbor za reševanje, lahko učinkoviteje spoprijemali s propadi bank in ščitili imetnike vlog. Dokončanje bančne unije in nadaljnji napredek pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov sta glavni prednostni nalogi za povečanje odpornosti in povezanosti evropskega finančnega sistema.

Vzdrževanje intenzivnega dialoga s civilno družbo je bistveno za to, da v javnosti obstaja podpora za močan in učinkovit bančni nadzor. Ostajamo zavezani visoki ravni transparentnosti in odgovornosti evropskim oblikovalcem politik in vzdržujemo redne stike z organizacijami civilne družbe. Poglobili smo sodelovanje z mednarodnimi organi, kar je še posebej pomembno spričo novih geopolitičnih izzivov. Tudi v prihodnje bomo sodelovali z vsemi deležniki, da bi krepili odpornost in učinkovitost finančnega sistema, ki je sposoben podpirati vzdržno gospodarsko rast v celotnem euroobmočju.

1 Bančni nadzor v letu 2024

1.1 Finančna odpornost bank pod evropskim bančnim nadzorom v letu 2024

Banke pod evropskim bančnim nadzorom imajo na splošno trdno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. Skupni prehodni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) pomembnih institucij je v tretjem četrtletju 2024 znašal 15,7%, v primerjavi s 15,6% v letu 2023 na medletni ravni,^[1] pri manj pomembnih institucijah pa je dosegel 18,4%. Skupni prehodni količnik finančnega vzvoda je pri pomembnih institucijah ostal približno nespremenjen na ravni 5,8%, pri manj pomembnih institucijah pa se je medletno zvišal (za 0,45 odstotne točke) na 9,8%.

Leta 2024 je skupni količnik likvidnostnega kritja pri pomembnih institucijah znašal 158,5%, pri manj pomembnih institucijah pa 216,8%. Skupni količnik neto stabilnih virov financiranja je pri pomembnih institucijah znašal 126,9%, pri manj pomembnih institucijah pa 133,7%.

Dobičkonosnost bank pod evropskim bančnim nadzorom ostaja večja kot v obdobju nizkih obrestnih mer pred sredino leta 2022. V letu 2024 so neto obrestni prihodki stagnirali, medtem ko so se prihodki od provizij povečali. Zaviralni dejavniki, povezani s stroški financiranja, so popustili, k čemur so prispevale nižje obrestne mere. Z znižanjem obrestnih mer denarne politike junija 2024 je zviševanje depozitnih obrestnih mer izgubilo zagon. Obrestni odhodki so na splošno ostali visoki, saj so bile zapadle obveznosti prevrednotene na višje ravni.

V letu 2024 je skupna donosnost lastniškega kapitala pomembnih institucij v primerjavi z začetkom leta, preračunano na letno raven, znašala 10,2%, v primerjavi z 10,0% na medletni ravni, kar je večinoma posledica gibanja obrestnih mer, ki ga je nekoliko ublažilo rahlo povečanje lastniškega kapitala. Donosnost lastniškega kapitala manj pomembnih institucij je dosegla 8,2%, v primerjavi z 8% v letu 2023 na medletni ravni.

Kakovost sredstev je bila v letu 2024 večinoma stabilna. Skupni delež nedonosnih posojil v pomembnih institucijah je znašal 1,9%,^[2] pri čemer se je obseg nedonosnih posojil v prvih devetih mesecih leta 2024 ob stalnem naraščanju povečal za 13,9 milijarde EUR. Skupni obseg nedonosnih posojil v pomembnih institucijah je leta 2024 dosegel 360,5 milijarde EUR.

Vendar pa so bila v nekaterih portfeljih prisotna tveganja, k čemur so prispevali predvsem sektorji, ki so bolj občutljivi na spremembe obrestnih mer, kot so mala in srednje velika podjetja (MSP) ter poslovne nepremičnine. Pri posojilih MSP sta se povečevala število zamud pri plačilih in število neplačil, zato se je delež nedonosnih posojil v portfelju MSP povečal na 4,9%. Na trgu poslovnih nepremičnin se je nadaljevala močna korekcija.^[3] Ta je skupaj z višjimi obrestnimi merami, zaradi katerih so posojilojemalci težje refinancirali zapadla posojila za poslovne nepremičnine, povzročila, da se je v nekaterih državah povečal obseg nedonosnih posojil. Banke so začele povečevati rezervacije za posojila podjetjem, pri čemer so se stroški tveganja v letu 2024 malenkostno povečali, in sicer na 0,5%, v primerjavi z 0,4% v letu 2023 na medletni ravni. Količnik kritja za nedonosna posojila podjetjem je leta 2024 dosegel najnižjo raven do zdaj (42,1%), kar je bilo med drugim posledica odsvojitve nedonosnih posojil iz preteklosti, za katera so bile oblikovane ustrezne rezervacije.

Nedavna ublažitev kreditnih standardov bank za hipotekarna posojila je spodbodla rast stanovanjskih posojil, pri čemer so bili leta 2024 kazalniki kreditnega tveganja za pomembne institucije stabilni, delež nedonosnih posojil pri teh institucijah pa je znašal 1,6%.

1.2 Prednostne naloge nadzora v obdobju 2024–2026

1.2.1 Pregled

V zadnjih nekaj letih so obete za bančni sektor zaznamovali predvsem negotovo makrofinančno okolje, slabši gospodarski obeti, višja in vztrajnejša inflacija ter zaostrovanje pogojev financiranja, pa tudi povečane geopolitične napetosti in tveganje novih epizod finančnih pretresov. Zato so bili nadzorovani subjekti pozvani, naj okrepijo svojo odpornost proti neposrednim makrofinančnim in geopolitičnim šokom (1. prednostna naloga), pri čemer naj se osredotočijo predvsem na svoj okvir za upravljanje kreditnega tveganja in kreditnega tveganja nasprotne stranke ter na učinkovito zmanjševanje kopičenja tveganj v portfeljih, ki so bolj občutljivi na te šoke. Nadzorniki so ocenili ustreznost okvirov bank za upravljanje sredstev in obveznosti, da bi zagotovili odpornost bank proti kratkoročnim likvidnostnim šokom. Banke so bile pozvane, naj pospešijo obravnavo pomanjkljivosti v notranjem upravljanju ter upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj (2. prednostna naloga) ter dosežejo nadaljnji napredek pri digitalni preobrazbi in vzpostavitvi trdnih okvirov operativne odpornosti (3. prednostna naloga).

1.2.2 Prva prednostna naloga: krepitev odpornosti proti neposrednim makrofinančnim in geopolitičnim šokom

1.2.2.1 Okviri za upravljanje kreditnega tveganja in kreditnega tveganja nasprotne stranke

Nadzorniki so v letu 2024 še naprej obravnavali strukturne pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili v okvirih bank za upravljanje kreditnega tveganja, vključno s portfelji, ki so bolj ranljivi za višje obrestne mere in nadaljnjo makroekonomsko negotovost. Zato je zlasti pomembno, da banke proaktivno obravnavajo nastajajoče kreditno tveganje v ranljivih portfeljih in v različnih razredih sredstev. Odobravanje posojil je ključna komponenta cikla upravljanja kreditnega tveganja banke, saj lahko odobravanje kakovostnih posojil pomaga preprečevati prihodnja nedonosna posojila. ECB se je tudi v letu 2024 osredotočala na upravljanje nedonosnih posojil in na s tem povezane dejavnosti, s čimer je zagotovila, da se bodo banke, če se bodo nedonosna posojila začela povečevati, sposobne proaktivno odzivati z izvajanjem ustreznih procesov in postopkov.

Dejavnosti na daljavo in na kraju samem, izvedene v letu 2024, so pokazale, da so banke dosegle napredek pri zmanjševanju tveganj, povezanih z ranljivimi portfelji in razredi sredstev. Vendar več pomanjkljivosti še vedno ni odpravljenih.

Več ciljno usmerjenih pregledov na daljavo in inšpekcijskih pregledov na kraju samem je bilo osredotočenih na stanovanjske nepremičnine, poslovne nepremičnine, financiranje s finančnim vzvodom in portfelje MSP na področju odobravanja posojil, razvrščanja tveganj in praks modeliranja za pričakovane kreditne izgube. Skupne nadzorniške skupine so opravile tudi poglobljene analize o temah in tveganjih, specifičnih za njihove banke, na primer o razvrščanju restrukturiranja in majhne verjetnosti plačila.

Poudarek je bil še naprej na upravljanju nastajajočih tveganj, zlasti v ranljivih portfeljih, kot so poslovne nepremičnine in financiranje s finančnim vzvodom. Stalna kampanja na kraju samem o poslovnih nepremičninah je razkrila vrsto težav pri tem, kako banke naročajo ali izvajajo vrednotenja.^[4] Zaradi hitre rasti in s tem povezanih tveganj v tem sektorju je bil izveden celovit pregled portfeljev financiranja s finančnim vzvodom, ki je bil opravljen kot dopolnitev dejavnosti na daljavo.^[5]

Z dejavnostmi na kraju samem in na daljavo so se še naprej razkrivale težave pri ugotavljanju izpostavljenosti iz naslova restrukturiranja in izpostavljenosti z majhno verjetnostjo plačila. Pravilno ugotavljanje in razvrščanje tveganj sta ključna za to, da se tveganje učinkovito upravlja ter da se oblikujejo ustrezen kapital in rezervacije. Bankam je bil leta 2024 sporočen nabor nadzorniških ukrepov, katerih namen je zagotoviti, da se pomanjkljivosti pravočasno odpravijo.

Kot rezultat opravljenega nadzorniškega dela v zvezi s praksami oblikovanja rezervacij po MSRP 9, konkretneje prekrivanji, je ECB objavila sklop najboljših praks za zajetje novih tveganj v rezervacijah za izgube pri posojilih.^[6]

Pri odpravljanju pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na področju kreditnega tveganja nasprotne stranke, je bil dosežen napredek. Poleg tega je ECB leta 2024 v sodelovanju s svetom guvernerjev centralnih bank ZDA in britansko centralno banko Bank of England opravila skupno analizo izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke do nebančnih finančnih institucij nekaterih bank, dejavnih na svetovnih finančnih trgih. Ta pobuda je skupaj s pregledi izpostavljenosti do zasebnih delniških in zasebnih kreditnih skladov opozorila na to, da morajo banke zbrati ustrezne informacije od svojih neposrednih nasprotnih strank, da bi se izognile pretirani izpostavljenosti tveganju finančnega vzvoda in tveganju koncentracije.

ECB je tudi v letu 2024 spremljala in obravnavala tveganje pri poravnavi v tujih valutah na vzorcu pomembnih institucij, ki so na tem področju najbolj dejavne. V ta namen je pregledala, kako pomembne institucije upoštevajo standarde in dobre prakse^[7], s posebnim poudarkom na izračunih kapitala. ECB je za statistično poročanje izbranih pomembnih institucij sprejela tudi metodologijo Globalnega odbora za devizne trge (Global Exchange Committee).

Banke so bile seznanjene s podrobnimi ugotovitvami vseh dokončanih nadzornih dejavnosti na kraju samem in na daljavo. Te ugotovitve so bile po potrebi upoštevane pri rezultatih SREP v letu 2024, o nadzorniških ukrepih, povezanih s tem, pa se je z nadzorovanimi subjekti razpravljalo v okviru rednega nadzorniškega dialoga.

1.2.2.2 Okviri za upravljanje sredstev in obveznosti

Po več letih obsežne likvidnosti ob vse večjih geopolitičnih napetostih postaja učinkovito upravljanje likvidnostnega tveganja in tveganja pri financiranju vse pomembnejše. Poleg tega lahko družbeni mediji in digitalizacija skupaj s privlačnostjo alternativnih naložbenih priložnosti hitro vplivajo na to, kako se imetniki bančnih vlog in vlagatelji odzivajo na cenovne signale in govorice na trgu. Nepričakovani dogodki, kot so politični pretresi ali gospodarske motnje, lahko povzročijo nenaden popravek cen na trgih, kar dodatno zaostri razmere za banke. Če banke nimajo zanesljivih strategij upravljanja tveganj, verodostojnih načrtov financiranja v izrednih razmerah in preudarnega upravljanja zavarovanj, so bolj ranljive za negativne šoke.

Zato je ECB v letu 2024 izvedla različne nadzorne dejavnosti na daljavo v zvezi z okviri za upravljanje sredstev in obveznosti. Natančneje, skupaj s skupnimi nadzorniškimi skupinami je zaključila ciljno usmerjene preglede načrtov financiranja in kriznih načrtov, sposobnosti mobilizacije finančnega premoženja za zavarovanje terjatev ter okvirov za upravljanje sredstev in obveznosti v 25 pomembnih institucijah, ki so bile izbrane na podlagi njihovih kazalnikov tveganj.

V ciljno usmerjenih pregledih je bilo ugotovljeno, da so pomembne institucije na splošno ohranjale dober dostop do financiranja na drobno in grosističnega financiranja, pri čemer so bili stroški financiranja v letu 2024 vseskozi stabilni, od leta 2025 pa naj bi se zmanjšali. Poleg tega so bile pomembne institucije operativno sposobne dostopati do likvidnostnih posojil centralnih bank. Vseeno niso bile vse pomembne institucije v celoti pripravljene na delovanje v okolju zaostrene likvidnosti.

Poleg tega bi lahko vse večje zanašanje na tržne vire financiranja, omejena in/ali koncentrirana sekundarna likvidnost, prizanesljivost pri oblikovanju neugodnih scenarijev v kombinaciji s pomanjkljivostmi v notranjem upravljanju in notranjih kontrolah ogrozili zanesljivost njihovih načrtov financiranja in povečali tveganje v zvezi z izvajanjem. V nekaterih primerih so bile predpostavke glede časa, potrebnega za unovčenje sredstev, preveč optimistične, izboljšati pa je bilo treba tudi opredelitev in upravljanje zavarovanj.

Hkrati je pregled strategij upravljanja sredstev in obveznosti pokazal, da je treba (i) povečati pogostost internega poročanja o ključnih kazalnikih upravljanja sredstev in obveznosti, (ii) bolje opredeliti notranje strategije ter omejitve za obrestno in likvidnostno tveganje, (iii) okrepiti kalibracijo vedenjskih modelov upravljanja sredstev in obveznosti ter (iv) izboljšati zasnovo okvirov za varovanje pred tveganji.

ECB je ocenjevanje obrestnega tveganja in tveganja kreditnega razmika v bančni knjigi ter likvidnostnega tveganja v letu 2024 dopolnila s kampanjami inšpekcijskih pregledov na kraju samem. V to ocenjevanje je bilo vključenih 34 pomembnih institucij, ki so bile izbrane glede na ustrezne prednostne naloge nadzora in profil tveganosti posamezne institucije. Inšpekcijski pregledi na kraju samem so rezultate ciljno usmerjenih pregledov dopolnili s poglobljenimi ocenami posameznih bank, ki so med drugim vključevale (i) merjenje, spremljanje in upravljanje obrestnega in likvidnostnega tveganja, (ii) zanesljivost načrtov financiranja/kriznih načrtov in likvidnostnih stresnih testov ter (iii) natančnost izračunov regulativnega količnika likvidnosti.

ECB je izvedla tudi tematski pregled upravljanja likvidnostnega tveganja znotraj enega dne v šestih kompleksnih globalnih sistemsko pomembnih bankah in na podlagi rezultatov tega pregleda objavila dobre prakse za upravljanje likvidnostnega tveganja znotraj enega dne.^[8] Te prakse dopolnjujejo obstoječe mednarodne standarde, saj podrobno opisujejo konkretne prakse za sedem področij likvidnostnega tveganja znotraj enega dne,^[9] njihov namen pa je poenotiti prakse bančnega nadzora in hkrati okrepiti obstoječe prakse v sektorju.

Pomanjkljivosti, ugotovljene v ciljno usmerjenih pregledih in inšpekcijskih pregledih na kraju samem, so bile upoštevane v procesu SREP v letu 2024 in v drugih s tem povezanih nadzornih dejavnostih.

1.2.3 Druga prednostna naloga: pospešitev odpravljanja pomanjkljivosti v notranjem upravljanju ter upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj

1.2.3.1 Zmogljivosti upravljalnih organov za delovanje in usmerjanje

Dobro upravljane banke so temelji kamen varnega in trdnega bančnega sistema.^[10] Za dobro upravljanje so bistvene jasne strukture odgovornosti, učinkovito upravljanje tveganj in transparentnost v postopkih odločanja. Čeprav so banke dosegle nadaljnji napredek, ECB še naprej opaža nekatere strukturne pomanjkljivosti, zaradi katerih so potrebne nadaljnje izboljšave, zlasti glede zmogljivosti upravljalnih organov za delovanje in usmerjanje, učinkovitosti funkcij notranjih kontrol ter glede agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja o tveganjih.^[11]

Zato je ECB še naprej sodelovala v različnih nadzornih dejavnostih, ki so bile ciljno usmerjene v izboljšanje stanja na teh področjih, pri čemer je bil poudarek na krepitvi notranjega upravljanja in zmogljivosti za strateško usmerjanje.

ECB je v letu 2024 zaključila ciljno usmerjene preglede bank, pri katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti v sestavi in delovanju upravljalnih organov. Pri bankah, ki so bile v zadnjih nekaj letih pod drobnogledom, je opazila prve znake napredka. Banke so priporočene spremembe že začele uvajati, kar dokazuje, da se dejansko trudijo izboljšati svoje okvire notranjega upravljanja. Kljub tem znakom napredka pa morajo banke nadaljevati korektivne ukrepe, da bi v celoti odpravile ugotovljene pomanjkljivosti ter v strukturah svojih upravljalnih organov uveljavile močan okvir kulture tveganj in odgovornosti.

Poleg tega je ECB še naprej sodelovala z bankami pri spodbujanju raznolikosti in načrtovanju nasledstva, kar se kaže v očitnih izboljšavah v vseh pomembnih institucijah. Medtem ko so izkušnje upravljalnih organov na področju bančništva, financ ali ekonomije ostale stabilne na ravni 88%,^[12] se je delež neizvršnih članov s strokovnim znanjem na področju informacijske tehnologije v zadnjih nekaj letih le rahlo povečal, in sicer na 24%. Kar zadeva neodvisnost članov upravljalnega organa, so številke več let ostale nespremenjene, pri čemer je bilo v povprečju formalno neodvisnih 62% članov upravljalnega organa, vendar pa so bile med bankami precejšnje razlike. Pri načrtovanju nasledstva in politikah raznolikosti je bil dosežen določen napredek, vendar je bil ta pri zastopanosti spolov počasnejši. Natančneje, povprečno število članic je bilo še vedno nizko, in sicer so predstavljale približno 35% neizvršnih direktorjev in 19% izvršnih direktorjev.

V obdobju 2022–2024 je ECB v okviru dela v zvezi s pomanjkljivostmi v sestavi in delovanju upravljalnih organov bank še naprej izvajala tudi namenske inšpekcijske preglede na kraju samem ter ciljno usmerjene (ponovne) ocene sposobnosti in primernosti na podlagi tveganj (glej razdelka 1.3.5 in 2.2).

Nazadnje, rezultati ciljno usmerjenih pregledov upravljalnih organov in letnega zbiranja podatkov so bili pomembna podlaga za nadzorne dejavnosti ter so prispevali k pripravi osnutka vodnika o notranjem upravljanju in kulturi tveganj[13].

1.2.3.2 Agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih

Agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih sta bistvena za preudarno upravljanje tveganj in učinkovito odločanje, saj pomanjkljivosti v kakovosti podatkov in poročanju ogrožajo sposobnost banke, da pravilno prepozna, spremlja in zmanjšuje tveganja. Zanesljive zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih bankam tudi omogočajo, da v celoti izkoristijo svoj potencial, vključno s povečanjem operativne učinkovitosti in konkurenčnosti.

Od objave načel Baselskega odbora glede učinkovitega agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja o tveganjih (BCBS 239) ECB že več kot desetletje ugotavlja vztrajne pomanjkljivosti v zmogljivostih za tako agregiranje in poročanje. Leta 2019 so bile banke v pismu, poslanem vsem pomembnim institucijam, opozorjene, da morajo sprejeti celosten pristop k agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih ter k zagotavljanju kakovosti podatkov. Zaradi teh tekočih izzivov se je področje agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja o tveganjih v prednostnih nalogah nadzora v obdobju 2024–2026 ohranilo kot ena ključnih ranljivosti. Za odpravo te ranljivosti se je izvajala ciljno usmerjena nadzorna strategija, ki je zajemala dejavnosti na kraju samem in na daljavo, njen cilj pa je bil zagotoviti, da imajo banke vzpostavljene učinkovite postopke usmerjanja in postopke upravljanja tveganj, podprte z ustreznim upravljanjem podatkov in zanesljivim nadzorom kakovosti podatkov.

Posebna kampanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem o agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih se je nadaljevala, vanjo pa je bila v obdobju med letoma 2022 in 2024 zajeta približno tretjina pomembnih institucij. V okviru kampanje je bilo ugotovljenih več pomanjkljivosti na področjih, kot so notranje upravljanje, infrastruktura IT in podatkovna arhitektura ter točnost in celovitost podatkov. Po zaključku kampanje leta 2024 bo ECB še naprej izvajala ciljno usmerjene inšpekcijske preglede na kraju samem, da bi zmogljivosti bank za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih ocenjevala tudi v prihodnje.

Ključni mejnik v zvezi z dejavnostmi na daljavo je bila objava končnega vodnika o učinkovitem agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih maja 2024 po javnem posvetovanju o osnutku vodnika. Končni vodnik vsebuje pojasnila in razlage nadzorniških pričakovanj glede agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja o tveganjih zaradi večje doslednosti in enostavnosti. Povzetek vseh pripomb in odgovori nanje so bili predstavljeni v priloženem poročilu o odzivih. Opravljen je bil namenski ciljno usmerjeni pregled zmogljivosti več bank za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, ki je bil osredotočen na odgovornosti upravljalnega organa ter upravljanje podatkov in podatkovno arhitekturo. Ugotovljeno je bilo, da je bil določen napredek dosežen pri jasnem dodeljevanju odgovornosti v zvezi z agregiranjem podatkov o tveganjih in poročanjem o tveganjih znotraj upravljalnih organov in pri oblikovanju celovitih politik. Vendar so bile v več primerih še vedno prisotne precejšnje pomanjkljivosti, vključno z omejenim področjem uporabe, odsotnostjo popolnoma neodvisnih funkcij validacije ali nadaljnjimi izzivi pri doseganju integriranih taksonomij podatkov. V okviru nadaljnjega ukrepanja je ECB za sedem institucij sprejela sklepe, s katerimi jim je naložila kvalitativne zahteve za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Splošneje gledano so nadzorniki povečali pritisk na institucije, naj odpravijo vztrajne težave pri svojih zmogljivostih za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, ki ne dosegajo minimalnih nadzorniških pričakovanj.

Poleg omenjenega ciljno usmerjenega pregleda so nadzorniki v okviru stresnih testov izvedli posebne ocene, da bi ocenili kakovost podatkov, ki so jih predložili nadzorovani subjekti. V zadnjih letih se je kakovost predloženih podatkov precej izboljšala. Kljub temu so nekatere banke le s težavo izpolnjevale zahtevane standarde kakovosti podatkov. Kjer je kakovost podatkov veljala za pokazatelj širših pomembnih pomanjkljivosti, ki so vplivale na agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, se je to odrazilo v ocenah SREP in drugih vsakodnevnih nadzornih dejavnostih.

ECB je izvedla tudi vsakoletni postopek Poročilo vodstva o upravljanju podatkov in preverjanju kakovosti podatkov.^[13] V primerjavi s pilotnim postopkom, izvedenim leta 2023, se je pokazalo, da se višje vodstvo bank bolj zaveda vprašanj v zvezi z upravljanjem podatkov in kakovostjo podatkov. Kljub temu so bile nekatere kritične pomanjkljivosti še vedno prisotne. Na primer, v zvezi s finančnim poročanjem (FINREP) in splošnim poročanjem (COREP) je ECB ugotovila operativne/človeške napake v postopku poročanja, napačne razlage regulativnih zahtev ter vztrajne težave s ponudniki programske opreme in IT sistemi.

1.2.3.3 Pomembne izpostavljenosti dejavnikom fizičnega tveganja in tveganja zelenega prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami

Sposobnost bank, da ustrezno upravljajo podnebna in okoljska tveganja, ostaja med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami nadzora zaradi vse večjih fizičnih tveganj in tveganj prehoda, dejstva, da banke še vedno ne vključujejo vseh podnebnih in okoljskih tveganj v svoje okvire upravljanja tveganj in notranjega upravljanja, ter zaradi novih zahtev iz novega bančnega svežnja, ki je začel veljati leta 2025.^[14] Poleg tega začetne analize ECB kažejo, da je ob koncu leta 2023 okrog 90% nadzorovanih subjektov menilo, da so njihova podnebna in okoljska tveganja velika.^[15]

Zato je ECB novembra 2023 objavila,^[16] da je začela izdajati zavezujoče nadzorniške odločitve, vključno z morebitno naložitvijo periodičnih denarnih kazni, če banke zahtev glede podnebnih in okoljskih tveganj ne bi izpolnile v rokih, določenih v teh odločitvah. Te odločitve so bile izdane, potem ko je ECB sporočila bankam, da bo skrbno spremljala tri mejnike, določene na podlagi rezultatov tematskega pregleda podnebnih in okoljskih tveganj, izvedenega leta 2022, ter po potrebi sprejela izvršilne ukrepe za obravnavo tveganj, ki niso ustrezno zajeta.

Ko prvi od treh mejnikov ni bil dosežen, je ECB leta 2023 in na začetku leta 2024 izdala 28 zavezujočih odločitev o podnebnih in okoljskih tveganjih, pri čemer je v 22 od njih predvidena morebitna naložitev periodičnih denarnih kazni, če banke ne bi izpolnile zahtev, določenih v teh odločitvah. Do tega prvega mejnika naj bi imele banke vzpostavljen postopek zanesljivega in celovitega ocenjevanja pomembnosti ter pregleda poslovnega okolja.

Medtem ko je večina teh nadzorovanih subjektov od takrat izpolnila zahteve, določene v teh odločitvah o ocenjevanju pomembnosti in pregledu poslovnega okolja, je postopek ugotavljanja, ali se bodo periodične denarne kazni nazadnje zaračunale,^[17] ob koncu leta 2024 za manjše število teh subjektov še vedno potekal.

Drugi mejnik je bil določen za konec leta 2023 v zvezi z vključevanjem podnebnih in okoljskih tveganj v okvir institucij za notranje upravljanje, strategijo in upravljanje tveganj. V letu 2024 je ECB izdala dodatne zavezujoče nadzorniške odločitve, vključno z morebitno naložitvijo periodičnih denarnih kazni, če banke ne bi izpolnile zahtev, določenih v teh odločitvah. Te zavezujoče odločitve so veljale za devet nadzorovanih subjektov, ki po izteku roka za dosego tega mejnika niso imeli vzpostavljenih temeljnih elementov za ustrezno upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj.

ECB bo tudi v letu 2025 pozorno spremljala napredek bank in po izteku roka za dosego tretjega mejnika, ki je bil december 2024, po potrebi sprejela podobne izvršilne ukrepe. Po tem mejniku naj bi imele banke vzpostavljene zanesljive postopke upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj, vključno s polnim vključevanjem teh tveganj v svoj proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in stresno testiranje.

ECB je leta 2024 izvedla zbiranje podnebnih podatkov v okviru vsesistemske analize scenarijev podnebnih tveganj v okviru svežnja »Pripravljeni na 55«. K skupni izvedbi te analize je Evropska komisija pozvala evropske nadzorne organe, ECB in Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), da bi ocenili odpornost finančnega sistema EU proti podnebnim in makrofinančnim šokom v skladu s svežnjem reform »Pripravljeni na 55«, . To zbiranje podatkov ni le zagotovilo podlago za analizo v okviru svežnja »Pripravljeni na 55«, ampak je prispevalo tudi k oceni napredka bank pri upravljanju podnebnih tveganj, doseženega od stresnega testa za podnebna tveganja leta 2022, ki ga je izvedla ECB, in pri sprejemanju dobrih praks za podnebno stresno testiranje. ECB se je pri ocenjevanju predloženih podnebnih podatkov osredotočila na sposobnost bank, da zbirajo in izračunavajo s podnebjem povezane podatke, kot so intenzivnost emisij toplogrednih plinov njihovih posojilojemalcev in energijski razredi, v katere so razvrščene nepremičnine, s katerimi so zavarovana stanovanjska posojila. Banke sicer dosegajo napredek, vendar so bile v okviru omenjenega ocenjevanja ugotovljene pomanjkljivosti v sposobnosti številnih bank, da jasno sporočajo podnebno relevantne podatke. Kljub temu je nekaterim bankam uspelo dokazati, da je težave pri zbiranju teh podatkov mogoče premagati. Ko so bili rezultati ocenjevanja objavljeni, so banke prejele individualna poročila o rezultatih glede svojih zmogljivosti na področju podnebnih podatkov, vključno s primerjavami s sorodnimi institucijami in rezultati stresnega testa za podnebna tveganja iz leta 2022 za določen sklop podnebno relevantnih kazalnikov.

1.2.4 Tretja prednostna naloga: nadaljnji napredek pri digitalni preobrazbi in vzpostavitev trdnih okvirov operativne odpornosti

1.2.4.1 Strategije za digitalno preobrazbo

Digitalizacija finančnih storitev je strukturni trend, ki vpliva na konkurenčno okolje, v katerem poslujejo evropske banke. Ne vpliva samo na njihov profil tveganosti, vključno z njihovimi dolgoročnejšimi strategijami, temveč ima lahko tudi močne posledice za njihova operativna in finančna tveganja. Nadzorniki morajo dodatno pozornost nameniti reševanju izzivov na področju digitalizacije, s tem povezanim tveganjem ter zmogljivostim upravljalnih organov za usmerjanje in upravljanje tveganj.

Leta 2024 so bile dejavnosti na daljavo, vključno s ciljno usmerjenimi pregledi dejavnosti bank na področju digitalizacije, izvedene pri 21 nadzorovanih subjektih. Rezultati teh dejavnosti omogočajo ECB dragocen vpogled v tveganja, povezana z digitalizacijo, in ji pomagajo, da ustrezno prilagodi svoja orodja in metodologije za ocenjevanje. Ti rezultati so bili skupaj z rezultati drugih dejavnosti, izvedenih v zadnjih letih, uporabljeni kot prispevek za poročilo z naslovom »Digitalisation: key assessment criteria and collection of sound practices«, objavljeno julija 2024. Poročilo nadzorovanim subjektom pomaga razumeti, kako se ocenjujejo tveganja, povezana z digitalizacijo, in kako oblikovati dobre prakse z nadzorniškega vidika.

Odločitev o tem, ali digitalizirati procese, je lastna strateška odločitev banke, ki lahko pomembno vpliva na njeno prihodnjo dobičkonosnost, pa tudi na tveganja, povezana s tem. Podatki o napredku bank na področju digitalne preobrazbe so se zbirali tudi v okviru rednega kratkoročnega zbiranja, ki ga izvaja ECB in ki je zajemalo razvoj dejavnosti bank na področju digitalizacije, njihovo sodelovanje na področju finančne tehnologije in primere njihove uporabe tehnologije. Ti podatki so bili prav tako uporabljeni kot prispevek za zgornje poročilo o digitalizaciji.

Poleg tega je ECB v letu 2024 še naprej dejavno prispevala k razpravam o usmeritvah politike v mednarodnih in evropskih delovnih skupinah. Med drugim je prispevala k regulativnim mnenjem za izvajanje uredbe o trgih kriptosredstev^[18] in akta o umetni inteligenci.^[19]

1.2.4.2 Okviri operativne odpornosti, tveganje tretjih oseb in kibernetsko tveganje

Operativna odpornost je sposobnost banke, da kritične operacije izvaja tudi v primeru operativnih motenj ali izpadov. Zato je glede na morebiten vpliv, ki bi ga to lahko imelo na kritične bančne dejavnosti na širših finančnih trgih in v celotnem gospodarstvu, operativna odpornost ena glavnih prednostnih nalog nadzora.

V letu 2024 se je število kibernetskih napadov na tretje ponudnike dodatno izrazito povečalo, saj se je število pomembnih kibernetskih incidentov, prijavljenih v tej kategoriji, povečalo za okrog 50%, ti incidenti pa so predstavljali skoraj tretjino vseh pomembnih kibernetskih incidentov. Banke so postajale vse bolj in včasih odločilno odvisne od storitev zunanjih ponudnikov. Poleg tega je grožnja kibernetskih napadov, ki jih podpira država, ostala velika. Operativni odpornosti je bila zato pri bankah pod neposrednim nadzorom ECB namenjena še posebna pozornost.

ECB je v letu 2024 izvedla več nadzornih dejavnosti na kraju samem in na daljavo v zvezi z varnostjo IT in kibernetskim tveganjem ter ključne rezultate in ugotovitve objavila v glasilu Supervision Newsletter iz novembra 2024. Ciljno usmerjeni pregled kibernetske odpornosti je bil razširjen na drugo skupino pomembnih institucij, da bi se ocenili njihovi ključni ukrepi za kibernetsko varnost. ECB je na drugo skupino pomembnih institucij razširila tudi ciljno usmerjeni pregled zunanjega izvajanja.

ECB je sodelovala tudi pri čezmejnem usklajevanju skupine za kibernetsko varnost pri skupini G7, katerega cilj je bil izboljšati okvire upravljanja kibernetskih incidentov in kriz.

Poleg tega je ECB izvedla tudi preskus kibernetske odpornosti, s katerim je testirala procese notranjega komuniciranja, usklajevanja in eskalacije v ECB ter v več pristojnih nacionalnih organih v primeru kibernetskega napada na več nadzorovanih subjektov. Preskus je potekal interno brez udeležbe sektorja.

Akt o digitalni operativni odpornosti[21] podpira prizadevanja EU, da bi povečala operativno odpornost finančnega sektorja, njegov cilj pa je konsolidirati in okrepiti zahteve za upravljanje tveganj na področju IKT. ECB je leta 2024 prilagodila svoj nadzorni okvir, da bi zagotovila popolno skladnost z zahtevami iz akta, na primer tako, da je prilagodila okvir za poročanje o kibernetskih incidentih in register zunanjih izvajalcev. Poleg tega se je pripravila na penetracijsko testiranje na podlagi analize groženj, pri čemer je izkoristila evropski okvir za etično vdiranje v računalniške sisteme na podlagi obveščevalnih podatkov o grožnjah (TIBER-EU).

1.2.4.3 Stresni test kibernetske odpornosti v letu 2024

S stresnim testom v letu 2024, ki je bil osredotočen na kibernetsko odpornost, se je ocenjevalo odzivanje bank na izmišljen incident na področju kibernetske varnosti. Na testu je sodelovalo 109 bank, njegovi rezultati pa so bili upoštevani v procesu SREP v letu 2024. Za test je bil uporabljen scenarij, ki je vplival na osrednje sisteme bank. Vse banke so testirale svoje zmogljivosti za odzivanje in okrevanje ter posredovale svojo dokumentacijo, pri čemer je bila pri 28 bankah opravljena poglobljena ocena, ki je vključevala preskus ponovne vzpostavitve delovanja IT po incidentu in ocene na kraju samem. Banke so bile testirane glede njihovih načrtov za odzivanje na krize, komuniciranja z deležniki, analiz storitev in blažilnih ukrepov. Ocenjene so bile njihove zmogljivosti za okrevanje glede povrnitve podatkov, sodelovanja s tretjimi osebami in izboljšanja prihodnje odpornosti. ECB bo še naprej sodelovala z bankami pri krepitvi njihove kibernetske odpornosti, pri čemer se bo osredotočala na neprekinjeno poslovanje, komuniciranje in načrte za okrevanje. Od bank se pričakuje, da bodo dosegle cilje v zvezi z okrevanjem, ocenile odvisnosti od tretjih oseb in bolje ocenjevale izgube zaradi kibernetskih napadov.

1.3 Neposredni nadzor pomembnih institucij

1.3.1 Nadzor na daljavo in reforma procesa SREP

Neposredni nadzor kreditnih institucij je osredotočen na odkrivanje in obravnavanje tveganj, s čimer se zagotavlja, da banke v vse bolj kompleksnem okolju ostajajo odporne in dobro upravljane. Podobno se mora spremembam v okolju prilagajati tudi nadzorniški pristop, da lahko ohranja finančno stabilnost.

Za povečevanje odpornosti bančnega sektorja mora ECB v okviru svojega mandata, da zagotavlja varnost in trdnost bank, uporabljati poenoten in agilen pristop, ki preprečuje razdrobljenost nadzora.

V zvezi s tem se je Nadzorni odbor ECB hkrati, ko se je zavezal, da bo prilagodil in poenotil svoje metodologije za nadzorniško ocenjevanje, odločil reformirati tudi proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, da bi nadzor postal učinkovitejši, uspešnejši in strožji. Zato je ECB naročila neodvisni strokovni pregled^[20] procesa SREP. Ugotovitve tega pregleda so bile upoštevane pri reformi procesa SREP, katere postopno uvajanje poteka od leta 2024.

Reformirani proces SREP bo zagotavljal enako raven nadzorniškega spremljanja, toda z bolj racionaliziranim časovnim okvirom, optimiziranimi notranjimi procesi in bolj osredotočenimi ukrepi, zaradi česar bo še učinkovitejši.

Predvidoma bo v celoti uveden do leta 2026.

Glavni cilji^[21] reforme procesa SREP so naslednji:

• ciljno usmerjene ocene tveganja: povečati prožnost nadzornikov pri prednostnem razvrščanju ocen in njihovem osredotočanju na ključna tveganja v določenem večletnem obdobju. Nadzorniki bodo uporabljali večletno strategijo ocenjevanja, kar jim bo omogočilo, da bodo izvedli poglobljen pregled vseh relevantnih tveganj v večletnem obdobju, namesto da bi vsako posamezno tveganje pregledali vsako leto. Ta prožni pristop bo skupnim nadzorniškim skupinam omogočal, da učinkoviteje razporejajo vire;
• bolje integrirane nadzorne dejavnosti: okrepiti povezanost načrtovanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem, poglobljenih analiz in horizontalnih tematskih pregledov, da bi dobili strukturiran in celovit pregled nad tveganji bank. Z izboljšanjem procesa načrtovanja nadzornih dejavnosti se sinergije povečajo, banke pa bolje razumejo prednostne naloge nadzora;
• uporaba celotnega nabora nadzorniških orodij: omogočiti učinkovitejšo in pravočasnejšo eskalacijo^[22], kadar pomanjkljivosti niso takoj odpravljene. To po potrebi vključuje zavezujoče kvalitativne zahteve ter izvršilne in sankcijske ukrepe;
• boljše komuniciranje: racionalizirati rezultate SREP s poudarkom izključno na glavnih tveganjih in nadzorniških pričakovanjih. Če ocene ne pokažejo bistvenih sprememb v profilu tveganosti banke, se lahko odločitve SREP posodabljajo manj pogosto kot enkrat letno;
• stabilnejše metodologije: poenostaviti nadzorniške metodologije in povečati njihovo stabilnost, kar bi nadzornikom omogočalo, da se osredotočijo na nove težave in nastajajoča tveganja. Primer tega je revizija metodologije za zahteve iz drugega stebra, katere namen je povečati intuitivnost pristopa in zmanjšati zapletenost postopkov. Hkrati je cilj tega revidiranega pristopa povečati zanesljivost, s čimer se zagotovi, da zahteve iz drugega stebra ostanejo zasidrane v temeljitih nadzorniških ocenah tveganj, izvedenih v okviru procesa SREP, ter osredotočene na tveganja, ki niso zajeta že v prvem stebru, s čimer se poskrbi, da se tveganja ne štejejo dvakrat;
• boljša uporaba sistemov informacijske tehnologije in podatkovne analitike: v digitalni agendi ECB so predvidene naložbe v sisteme informacijske tehnologije in podatkovno analitiko od leta 2024 do leta 2028, pri čemer bodo vključene napredne tehnologije, kot je generativna umetna inteligenca, ki bodo nadzornikom pomagale pri rednih nalogah, da bi se izboljšali učinkovitost, dostop do podatkov, analiza tveganj, doslednost odločanja in splošno sodelovanje.

Namen teh sprememb je okrepiti evropski bančni nadzor s tem, da postanejo procesi bolj ciljno usmerjeni, učinkoviti, predvidljivi in pregledni. SREP bo racionaliziran in bolj usklajen z nadzorom v realnem času, s čimer bo omogočeno hitrejše in učinkovitejše odzivanje na nastajajoča tveganja. Te izboljšave, s katerimi se spodbuja nadzorniška kultura, ki daje prednost velikim ranljivostim ter spodbuja pravočasne in odločne ukrepe, so namenjene povečanju učinkovitosti in doslednosti nadzorniških praks.

1.3.1.1 Pristop na podlagi tveganj

ECB je leta 2024 še naprej izvajala okvir dovoljene ravni tveganja, ki se uporablja od leta 2023, zato je na različnih področjih nadzorniške metodologije uvedla bolj na tveganju temelječe značilnosti in več fleksibilnosti. Okvir dovoljene ravni tveganja nadzornikom omogoča, da prednostno obravnavajo ključna področja tveganj, tako da sta mogoča strog nadzor, kjer je najbolj potreben, in uporaba vseh nadzorniških orodij v primerih, ko banke ne izpolnjujejo nadzorniških pričakovanj ECB.

Okvir dovoljene ravni tveganja olajšuje prenos prednostnih nalog nadzora v strateško načrtovanje in vsakodnevni nadzor. V ta namen združuje napotke Nadzornega odbora o prednostnih tveganjih in ranljivostih od zgoraj navzdol z ocenami ustreznosti od spodaj navzgor za vsako banko. Ocene od spodaj navzgor učinkovito dopolnjujejo napotke od zgoraj navzdol, saj se nekateri nadzorovani subjekti ukvarjajo z vprašanji, specifičnimi za posamezno institucijo, ki vplivajo na dovoljene ravni tveganja, določene za različna tveganja, in posledično tudi na področje, na katero se osredotoča nadzor.

Skupne nadzorniške skupine in nadzorniki, pristojni za horizontalni nadzor, uporabljajo okvir dovoljene ravni tveganj zato, da lahko prednostno razvrstijo svoje dejavnosti in se tako bolj osredotočijo na ključna nadzorna tveganja. To daje skupnim nadzorniškim skupinam več prožnosti pri obravnavanju novih in nastajajočih tveganj.

1.3.1.2 Načelo sorazmernosti

Skupne nadzorniške skupine svoje dejavnosti izvajajo v skladu z načelom sorazmernosti, kar pomeni, da je intenzivnost nadzora odvisna od velikosti, sistemske pomembnosti, tveganosti in zapletenosti posamezne pomembne institucije. Zato skupne nadzorniške skupine, ki nadzorujejo večje in bolj tvegane pomembne institucije, v povprečju načrtujejo več dejavnosti.

Število dejavnosti, izvedenih v letu 2024, je bilo rahlo manjše od tega, kar je bilo prvotno načrtovano na začetku leta. Glavni razlog je, da je bilo manjše število upravnih nalog med letom preklicanih, kar je podobno kot pretekla leta.

1.3.1.3 Načrtovanje nadzora in dejavnosti nadzora

Postopek načrtovanja nadzora poteka skladno z enotnim in integriranim pristopom, po katerem prednostne naloge nadzora usmerjajo načrtovanje horizontalnih dejavnosti, inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanja notranjih modelov ter druge nadzorne dejavnosti.

Za zagotovitev učinkovitega nadzora različna poslovna področja ECB tesno sodelujejo pri načrtovanju svojih dejavnosti in pri tem ustrezno upoštevajo prednostne naloge nadzora, tveganja, specifična za posamezno banko, ter okvir dovoljene ravni tveganja. To načrtovanje vključuje izbiro vzorcev nadzorovanih subjektov, ki naj bi sodelovali v teh horizontalnih dejavnostih in inšpekcijskih pregledih na kraju samem. Enako kot v preteklih letih je bil pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem uporabljen pristop kampanje (glej razdelek 1.3.5). Rezultat tega postopka se upošteva pri načrtovanju dejavnosti, ki ga vsaka skupna nadzorniška skupina izvede za svoj nadzorovani subjekt. Ker je to načrtovanje pomemben del komuniciranja skupnih nadzorniških skupin z nadzorovanim subjektom, se tem bankam posreduje tudi poenostavljen načrt dejavnosti, v katerem so opisane nadzorne dejavnosti, ki zahtevajo sodelovanje ali prispevek nadzorovanega subjekta.

Na podlagi načela sorazmernosti načrti dejavnosti na daljavo vključujejo: (i) dejavnosti v zvezi s tveganji (npr. SREP); (ii) druge dejavnosti, povezane z organizacijskimi, administrativnimi ali pravnimi zahtevami (npr. letna ocena pomembnosti), in (iii) dodatne dejavnosti, ki jih načrtujejo skupne nadzorniške skupine, da bi načrtovanje dejavnosti dodatno prilagodile posebnostim nadzorovane skupine ali subjekta (npr. analize poslovnega modela banke ali strukture upravljanja).

1.3.1.4 Nadzorniški ukrepi

Nadzorniški ukrepi[25] so eden ključnih rezultatov rednih dejavnosti nadzora na kraju samem in na daljavo. Z njimi se določijo podrobni ukrepi, ki jih morajo sprejeti nadzorovani subjekti za odpravo pomanjkljivosti. Za spremljanje pravočasne in učinkovite izvedbe teh ukrepov so odgovorne skupne nadzorniške skupine. V letu 2024 so k nadzorniškim ukrepom največ prispevale dejavnosti na kraju samem, pri čemer so inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanja notranjih modelov (večinoma izvedena na kraju samem) predstavljali 55% vseh ukrepov. Enako kot v letu 2023 je bilo največ novih nadzorniških ukrepov (40%) povezanih s kreditnim tveganjem (graf 1).

Graf 1

Nadzorniški ukrepi

a) Število evidentiranih ukrepov na leto

b) Ukrepi po dejavnostih	c) Ukrepi po kategorijah tveganja

1.3.1.5 Horizontalna analiza SREP

ECB je 17. decembra 2024 objavila rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v letu 2024. Ti so zajemali gibanja rezultatov SREP, kapitalske zahteve in napotke iz drugega stebra ter analizo izbranih področij tveganja. S soglasjem zadevnih pomembnih institucij je ECB objavila veljavne kapitalske zahteve iz drugega stebra za vsako posamezno banko za leto 2025, vključno z zahtevami, ki se uporabljajo za obravnavo tveganja prevelikega finančnega vzvoda.

Skupni rezultat SREP je ostal nespremenjen na ravni 2,6, pri čemer se je za 11% bank rezultat poslabšal, za 15% bank pa izboljšal. Skupne kapitalske zahteve in napotki so se rahlo povečali, in sicer na 15,6% tveganju prilagojene aktive (15,5% v letu 2023), medtem ko je mediana kapitalskih zahtev iz drugega stebra znašala 2,2%, kar je prav tako nespremenjeno glede na leto 2023.

Proces SREP v letu 2024 je pokazal, da so bile banke pod evropskim bančnim nadzorom na splošno še naprej odporne, njihova kapitalska in likvidnostna pozicija pa je bila trdna. V prihodnje se bodo morale banke prilagajati spreminjajočemu se okolju. Zato morajo ostati previdne in preudarne, da bodo lahko še naprej poslovale. S svojo trenutno dobro ravnjo dobičkonosnosti imajo priložnost za okrepitev odpornosti.

1.3.2 Nadzor nad bankami zunaj EU

ECB je leta 2024 nadzirala 14 podrejenih družb zunaj EU, ki so v euroobmočju in katerih bilančna vsota skupaj znaša 1,8 bilijona EUR (7% bilančne vsote pod evropskim bančnim nadzorom), pri čemer je skupna vrednost trgovalne knjige v tretjem četrtletju 2024 znašala 780 milijard EUR (21% skupnih trgovalnih finančnih sredstev v okviru bančnega nadzora v ECB), sredstva v skrbništvu pa so znašala 15,5 bilijona EUR (37% skupnih sredstev v skrbništvu v okviru bančnega nadzora v ECB).

Nadzorne dejavnosti za podrejene družbe bank zunaj EU so večinoma potekale na podlagi prednostnih nalog nadzora ECB v obdobju 2023–2025. ECB je izvedla tudi več ciljno usmerjenih pobud, vključno s spremljanjem izvajanja izvedbenih načrtov, oblikovanih v odziv na pregled trgovalnih enot (glej okvir 2 Letnega poročila ECB o nadzornih dejavnostih za leto 2023), ter vrsto poglobljenih analiz kontrol za bančno poslovanje s podjetji, investicijsko bančništvo in trgovanje, katerih namen je bil odpraviti vse večjo zaskrbljenost na ključnih področjih, kot sta trgovanje in posojanje.

ECB je sodelovala s podrejenimi družbami bank zunaj EU tudi v zvezi s posledicami člena 21c direktive o kapitalskih zahtevah VI (ki začne veljati 11. januarja 2027), po katerem bodo morale skupine iz tretjih držav v EU vzpostaviti fizično prisotnost za dejavnosti, ki vključujejo sprejemanje vlog ter dajanje posojil in jamstev. Take zahteve bi lahko pomembno vplivale na modele knjiženja za posojanje podrejenih družb bank zunaj EU. Dodaten izziv pri nadzoru podrejenih družb bank zunaj EU je, da so v celoti v lasti nadrejenih subjektov, katerih strategije in notranje politike niso vedno v skladu s pravili EU ali nadzorniškimi pričakovanji ECB. Glede na to morajo nadzorniki te izzive in razlike upoštevati, hkrati pa zagotavljati popolno skladnost s standardnimi zahtevami. Zato je ECB okrepila tudi redne dvostranske izmenjave mnenj z neevropskimi bančnimi nadzorniki, odgovornimi za nadzor nad bankami zunaj EU, na primer z ameriško centralno banko in britanskim regulativnim organom Prudential Regulation Authority.

1.3.3 Nadzor subjektov z dejavnostmi v Rusiji

ECB vse od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 dejavno sodeluje v dialogu z maloštevilnimi nadzorovanimi subjekti, ki so dejavni na ruskem trgu, po potrebi sprejema posebne ukrepe in pozorno spremlja razmere. Banke so vse leto 2024 še naprej zmanjševale obseg svojih dejavnosti ter pospešile uvajanje izhodnih strategij in strategij prenehanja poslovanja. Na splošno so pomembne institucije od konca leta 2023 do tretjega četrtletja 2024 izpostavljenost do Rusije zmanjšale za 5,6%,^[23] s čimer so od začetka vojne svojo raven izpostavljenosti še dodatno zmanjšale.

ECB je po potrebi sprejela ukrepe za obravnavo položaja nekaterih pomembnih institucij, da bi zmanjšala operativna tveganja, tveganja glede ugleda in skladnosti ter finančna tveganja, povezana s poslovnimi dejavnostmi v Rusiji. Nekateri od teh ukrepov so vključevali omejitve posojanja in sprejemanja vlog v Rusiji ter nalaganja sredstev pri finančnih institucijah s sedežem v Rusiji. Poleg tega ECB pričakuje, da se bosta izvajanje plačil iz Rusije in čezmejna posojila strankam s sedežem v Rusiji zmanjšala.

Tako kot pomembne institucije so različne strategije za zmanjšanje izpostavljenosti sprejele tudi manj pomembne institucije. Več manj pomembnih institucij je zaprlo svoje ruske podrejene družbe, zmanjšalo bilančno izpostavljenost in omejilo finančne transakcije, povezane z ruskim trgom. V nekaterih primerih so se manj pomembne institucije popolnoma umaknile z ruskega trga, tako da so prenehale poslovati in se odpovedale dovoljenju za opravljanje bančnih storitev. V zelo redkih primerih so mednarodne sankcije močno prizadele manj pomembne institucije v ruski lasti in jih dejansko prisilile k izstopu s trga.

Ob stopnjevanju napetosti z Rusijo ostajajo infrastrukture finančnih trgov z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev kot take izpostavljene geopolitičnim tveganjem. Ta tveganja vključujejo pravne izzive in izzive glede skladnosti, povezane z mednarodnimi sankcijami proti Rusiji. Za poslovanje v kompleksnem in spreminjajočem se okolju mednarodnih financ in geopolitičnih napetosti se morajo infrastrukture finančnih trgov še naprej prilagajati in izvajati zanesljive strategije zmanjševanja tveganj, nadzorniki pa morajo ta proces pozorno spremljati.

1.3.4 Temeljni pregled trgovalne knjige

Temeljni pregled trgovalne knjige je ključna komponenta revidiranega okvira Basel III. Obsega obsežno prenovo kapitalskih zahtev iz prvega stebra za tržno tveganje, ki temelji na izkušnjah, pridobljenih med veliko finančno krizo v letih 2007 in 2008, njegov cilj pa je zmanjšati verjetnost in vpliv podobnih dogodkov v prihodnosti. Zlasti uvaja strožja pravila za razvrščanje sredstev znotraj ali zunaj trgovalne knjige, alternativni standardizirani pristop, ki je bolj občutljiv za tveganja, a tudi kompleksnejši od sedanjega standardiziranega pristopa, in dodatne zahteve za uporabo notranjih modelov.

Leta 2024 je ECB v zvezi s tem izvedla ciljno usmerjeni pregled na daljavo ter več inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanj notranjih modelov. S ciljno usmerjenim pregledom alternativnega standardiziranega pristopa je ocenila pripravljenost 30 bank iz vzorca na podlagi tveganj. Ugotovljeno je bilo, da so od leta 2021, ko se je začelo poročanje v skladu s tem pristopom, banke dosegle precejšen napredek pri pripravi in izvajanju tega novega pristopa za kapitalske zahteve. Kljub temu so bile ugotovljene pomanjkljivosti na bolj tehnični strani ter pri neodvisnem pregledu in vključevanju alternativnega standardiziranega pristopa v okviru temeljnega pregleda trgovalne knjige v poročanje poslovodstvu.

Poleg tega so bile v okviru nekaterih inšpekcijskih pregledov na kraju samem, s katerimi se je ocenjevalo izvajanje alternativnega standardiziranega pristopa, ugotovljene za posamezne banke specifične pomanjkljivosti v osnovnih izračunih, operativnih postopkih in upravljanju podatkov ter pri vključevanju druge in tretje obrambne linije. Prva dva inšpekcijska pregleda alternativnega standardiziranega pristopa na kraju samem sta bila izvedena leta 2023, nato pa je leta 2024 sledil še eden. Pet jih je načrtovanih v okviru programa nadzorniških pregledov za leto 2025.

ECB je v letu 2024 na podlagi prošenj bank za uporabo alternativnega pristopa na podlagi notranjih modelov izvedla tri preverjanja notranjih modelov, da bi pripravila ustrezne nadzorniške odločitve. Ključne ugotovitve so opisane v razdelku 1.3.5.2.

Evropska komisija je 24. julija 2024 sprejela delegirani akt, s katerim je za eno leto (tj. do 1. januarja 2026) odložila datum začetka uporabe standardov temeljnega pregleda trgovalne knjige v okviru sporazuma Basel III v EU za izračun kapitalskih zahtev bank za tržno tveganje. Z nadaljnjim nadzorniškim delovanjem na tem področju, vključno z nadaljnjimi ukrepi skupnih nadzorniških skupin, se bo zagotovilo nemoteno izvajanje temeljnega pregleda trgovalne knjige.

1.3.5 Nadzor na kraju samem

ECB v skladu z uredbo o EMN^[24] izvaja nadzor nad svojimi nadzorovanimi subjekti tako na daljavo kot tudi na kraju samem, namen te kombinacije pa je zagotoviti podrobno in temeljito analizo poslovnih dejavnosti nadzorovanih subjektov. Nadzor na kraju samem se izvaja z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki so poglobljene preiskave tveganj, nadzora tveganja in upravljanja, ali s preverjanjem notranjih modelov (IMI), ki so poglobljene ocene notranjih modelov, ki se uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev, zlasti kar zadeva uporabljeno metodologijo, ekonomsko ustreznost modelov, tveganja, nadzor tveganja in upravljanje.

Leta 2024 je bilo v pomembnih institucijah opravljenih 165 inšpekcijskih pregledov na kraju samem in 78 preverjanj notranjih modelov. Podobno kot v prejšnjih letih je bila večina inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanj notranjih modelov izvedena v hibridni obliki. ECB je poleg tega izvedla celovit pregled portfeljev finančnih instrumentov s finančnim vzvodom pri izbrani skupini bank,^[25] da bi pomagala izboljšati upravljanje tveganj pri posojilih s finančnim vzvodom.

Inšpekcijski pregledi na kraju samem, izvedeni leta 2024, so obravnavali področja, kot so kreditno tveganje, upravljanje, IT tveganje, obrestno tveganje in tveganje kreditnega razmika v bančni knjigi (IRRBB/CSRBB), nekateri inšpekcijski pregledi pa so zajeli tudi likvidnostno tveganje, poslovni model in dobičkonosnost, likvidnostno tveganje in tveganje financiranja, kapitalsko ustreznost, tržno tveganje in operativno tveganje. Podnebna in okoljska tveganja so bila ocenjena z namenskimi inšpekcijskimi pregledi na kraju samem in v okviru inšpekcijskih pregledov na drugih področjih tveganja, zlasti kreditnega tveganja.

Preverjanja notranjih modelov, opravljena leta 2024, so obravnavala področja, kot so izvajanje najnovejših standardov in smernic Evropskega bančnega organa (EBA), temeljni pregled trgovalne knjige in odprava obveznosti v zvezi s prejšnjimi preverjanji notranjih modelov.

Graf 2

Inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanja notranjih modelov, ki so se začeli v letih 2022, 2023 in 2024

(število pregledov)

1.3.5.1 Glavne ugotovitve inšpekcijskih pregledov na kraju samem

Kar zadeva kreditno tveganje, so bile ugotovljene resne pomanjkljivosti pri sposobnosti bank, da ustrezno kvantificirajo kreditne izgube pri donosnih posojilih, zlasti v okolju povečanih makroekonomskih negotovosti. Modeli pričakovanih kreditnih izgub niso omogočali vključevanja v prihodnost usmerjenih informacij. V modelih za verjetnost neplačila in izgubo ob neplačilu so obstajale pomanjkljivosti. Čeprav so se uporabljale številne različne prakse, je bilo pri več bankah ugotovljeno, da so bili okviri bank za prilagajanje znatnemu povečanju kreditnega tveganja neustrezni v smislu pravočasnega prenosa posojil na drugo stopnjo v skladu z MSRP 9.

Ker so banke dokaj počasi upoštevale poslabšanje razmer na finančnih trgih, zlasti v ranljivih sektorjih nepremičnin, je bilo več ugotovitev na področju zasnove in izvajanja postopkov vrednotenja zavarovanj. Inšpekcijski pregledi na kraju samem so še naprej razkrivali pomanjkljivosti v procesih upravljanja tveganj, v strategiji tveganj, nagnjenosti k prevzemanju tveganj in procesu odobravanja kreditov ter pri spremljanju tveganj in ustreznem ugotavljanju restrukturiranih in neplačanih posojil. V nekaterih primerih so do teh ugotovitev privedli pomisleki glede okvirov upravljanja in vodenja bank, ki ovirajo ustrezno usmerjanje tveganj.

V zvezi s tržnim tveganjem so se glavne šibke točke nanašale na ugotavljanje, merjenje in upravljanje tveganja vrednotenja in kreditnega tveganja nasprotne stranke. Natančneje, pri tveganju vrednotenja so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri izračunu regulativnih in računovodskih rezerv, ki jih imajo institucije za upoštevanje negotovosti pri vrednotenju. Resne pomanjkljivosti so se pokazale tudi pri kreditnem tveganju nasprotne stranke, zlasti pri modeliranju in vrednotenju kazalnikov kreditnega tveganja nasprotne stranke (potencialna prihodnja izpostavljenost, stresni testi), določanju in spremljanju limitov ter pri upravljanju zavarovanja s premoženjem.

Kar zadeva likvidnostno tveganje, so se najresnejše ugotovitve nanašale na slabosti pri merjenju in spremljanju tveganj, vključno s pomanjkljivostmi v metodologijah kvantifikacije, točnosti in popolnosti podatkov ter šibkimi točkami pri oblikovanju scenarijev za stresno testiranje likvidnosti. Resne pomanjkljivosti so bile ugotovljene tudi v zvezi z regulativnim poročanjem ter izračunom količnika likvidnostnega kritja in količnika neto stabilnih virov financiranja. Druge resne ugotovitve so razkrile nezadostno učinkovit organizacijski okvir za upravljanje likvidnostnega tveganja ter neskladnosti med načrtom financiranja in strategijo likvidnostnega tveganja.

Glede obrestnega tveganja v bančni knjigi (IRRBB) se je večina kritičnih ugotovitev nanašala na slabosti pri merjenju in spremljanju tega tveganja, vključno z neustreznostjo metod za kvantifikacijo in premajhno robustnostjo ključnih predpostavk modeliranja, zastarelimi podatki, šibkimi sistemi IT in šibkimi okviri za modelsko tveganje. Druge resne ugotovitve so pokazale nezadostno formalizacijo profila in strategije upravljanja obrestnega tveganja v bančni knjigi ter nezadostno stopnjo vključenosti organa za upravljanje tveganj pri opredelitvi in spremljanju procesov upravljanja obrestnega tveganja v bančni knjigi.

Kar zadeva poslovni model in dobičkonosnost, so se najresnejše ugotovitve nanašale na okvire, metodologije in spremljanje cen produktov, ki so bili v letu 2024 predmet več inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Druge resne ugotovitve so razkrile šibke točke pri razporejanju prihodkov in stroškov, analizi dejavnikov dobičkonosnosti ter analizi predpostavk in občutljivosti v finančnih projekcijah poslovnih načrtov bank.

Kar zadeva poslovni model in dobičkonosnost, so inšpekcijski pregledi na kraju samem za področje digitalne preobrazbe bank^[26] razkrili šibke točke pri strateškem usmerjanju ter upravljanju in spremljanju sprememb. Ugotovljene so bile tudi težave v zvezi z razporejanjem prihodkov in stroškov, okviri ključnih kazalnikov uspešnosti, postopki napovedovanja in pripravo proračuna.

Kar zadeva podnebno tveganje, ki povzroča tveganja v drugih obstoječih kategorijah tveganj, kot je poslovni model ali kreditno tveganje, so bile z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ugotovljene šibke točke na področju ugotavljanja tveganja, ocenjevanja pomembnosti in spremljanja podnebnega tveganja ter njegovega vpliva na poslovne strategije bank. Poleg tega so druge resne ugotovitve razkrile pomanjkljivosti pri vključevanju podnebnega tveganja v procese odobravanja kreditov in notranje kontrole.

V zvezi z notranjim upravljanjem in z njim povezanimi vprašanji so se najbolj kritične ugotovitve nanašale na (i) agregiranje podatkov in poročanje o tveganjih zaradi premalo celovitih okvirov upravljanja, neustrezne podatkovne arhitekture in infrastrukture IT, kar povzroča šibke točke na področju upravljanja kakovosti podatkov, (ii) neodvisnost, obseg dejavnosti in sredstva za vse funkcije notranje kontrole ter (iii) zunanje izvajanje, vključno z neustreznim ocenjevanjem tveganja za odločanje o zunanjem izvajanju in pomanjkljivostmi pri upravljanju tveganja in spremljanju storitev v zunanjem izvajanju, zlasti v zvezi s storitvami IT. Na podlagi teh ugotovitev so nadzorniki kot prednostno nalogo nadzora določili odpravo pomanjkljivosti v notranjem upravljanju.

Kar zadeva proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP), so se najresnejše ugotovitve nanašale na (i) nedosledne notranje metodologije za kvantifikacijo ter predpostavke za kreditno in tržno tveganje, (ii) pomanjkljivosti v notranji validaciji metodologij za kvantifikacijo ter (iii) neustrezne metodologije za ugotavljanje pomembnih tveganj v okviru procesa ugotavljanja tveganj.

Kar zadeva izračun regulativnega kapitala (prvi steber), so se glavne ugotovitve nanašale na (i) neustrezno dodeljevanje uteži tveganja izpostavljenostim, kar je povzročilo podcenjevanje tveganju prilagojenih sredstev, zlasti za kreditno tveganje, zaradi nepravilnega razporejanja v kategorije izpostavljenosti in določanja vrednosti zavarovanja s premoženjem in (ii) nezadostne okvire kontrol za izračunavanje kapitalskih zahtev in lastnih sredstev.

Kar zadeva operativno tveganje (ki ni povezano z IT tveganjem), so se najresnejše ugotovitve nanašale na (i) merjenje in upravljanje tveganj, vključno s pomanjkljivostmi v postopku zbiranja podatkov o operativnem tveganju, neustreznim preprečevanjem tveganja in sanacijo pri obravnavi dogodkov operativnega tveganja, ter (ii) ugotavljanje tveganja, zlasti neustrezno obravnavanje in opredelitev pomembnih operativnih tveganj.

Kar zadeva IT tveganje, so bile najresnejše ugotovitve ugotovljene na področju upravljanja IT in kibernetske varnosti, zlasti v zvezi z zmogljivostmi za zaščito in odkrivanje v okviru kibernetske varnosti. Hkrati so se z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem še naprej ugotavljale pomanjkljivosti zaradi šibkih točk v okvirih upravljanja, upravljanju neprekinjenosti IT in upravljanju sredstev IT. Precejšnje število preostalih resnih ugotovitev se je nanašalo na IT operacije bank. Poleg tega je bil nadzor še naprej močno osredotočen na upravljanje tveganj tretjih oseb,^[27] pri čemer je bilo veliko ugotovitev povezanih z ureditvijo zunanjega izvajanja IT. ECB je enako kot leto prej tudi leta 2024 izvedla poseben inšpekcijski pregled velikega ponudnika storitev IKT.^[28]

Ugotovljene so bile velike pomanjkljivosti na različnih področjih upravljanja tveganj v bankah, ki so bile predmet pregleda. Ta je pokazal, da so potrebne nadaljnje izboljšave na področju kvantifikacije tveganj, okvirov upravljanja in notranjih kontrol, da bi se povečala trdnost in odpornost bančnega sektorja. Reševanje teh vprašanj bo med drugim ključnega pomena, da bodo banke bolje premagovale negotovosti v prihodnosti, zlasti glede na vztrajno visoke geopolitične napetosti in njihov vpliv na makroekonomske obete.

1.3.5.2 Glavne ugotovitve preverjanja notranjih modelov

S preverjanjem notranjih modelov se ugotavlja, ali so notranji modeli, ki jih banke uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev, skladni z zakonskimi in regulativnimi zahtevami. Preverjanje notranjih modelov se lahko izvede na zahtevo banke (v primeru odobritev začetnih modelov, večjih sprememb modelov, razširitev modelov, uvajanja modelov, stalne delne uporabe ali ponovne uporabe manj izpopolnjenih pristopov k modelom) ali pa jih lahko zahteva ECB.

Ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov (TRIM), ki je bil zaključen aprila 2021, je bil največji ukrep bančnega nadzora v ECB za poenotenje nadzorniške obravnave notranjih modelov in njihovo uskladitev z obstoječimi pravili. Od takrat se je bančni nadzor v ECB osredotočal predvsem na ocenjevanje sprememb modelov, ki so jih zahtevale pomembne institucije, da bodisi izpolnijo nove regulativne zahteve, ki izhajajo na primer iz regulativnega pregleda pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen (v nadaljnjem besedilu: program EBA za popravilo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen), bodisi za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih pri projektu ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov. Eden glavnih ciljev ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov je bil zmanjšati neupravičeno variabilnost (tj. ki ne temelji na tveganjih) rezultatov modelov, ki jih pomembne institucije uporabljajo za izračun regulativnih kapitalskih zahtev iz prvega stebra, in s tem nadalje spodbuditi zaupanje v uporabo notranjih modelov.

Poleg tega je za banke zaradi novih podrobnejših in strožjih standardov, ki izhajajo iz uredb EBA in EU, težje upoštevati vsa pravila, zlasti za portfelje majhnega obsega in/ali z omejenimi reprezentativnimi podatki. ECB v tem kontekstu pričakuje, da bodo banke temeljito ocenile svoje sisteme modelov na podlagi notranjih bonitetnih ocen, da bi jih optimizirale. Pri tej oceni bi bilo treba upoštevati izvajanje končnih standardov Basel III, operativno sposobnost banke za postopno uvedbo ali vzdrževanje modelov na podlagi notranjih bonitetnih ocen in s tem povezane stroške ter primernost teh modelov za različne portfelje (na primer razpoložljivost minimalnih reprezentativnih podatkov).

V zvezi s tem je bilo več kot 90% preverjanj notranjih modelov v letu 2024 izvedenih zaradi zahtev bank za oceno sprememb modelov, odobritev začetnih modelov ali razširitev modelov. Podobno kot leta 2023 je delež preverjanj notranjih modelov, ki jih je začela ECB, znašal približno 5%. ECB je prejela in ocenila tudi številne prijave za ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov v skladu s širšimi pobudami za poenostavitev okolja notranjih modelov, ki so opisane zgoraj.

V preverjanjih notranjih modelov, opravljenih leta 2024, je bilo razkritih več slabosti, pri čemer je bilo v povprečju sprejetih 20 ugotovitev za vsako preverjanje notranjih modelov, od katerih jih je bila tretjina zelo resnih.^[29]

Kar zadeva strogo postopkovne vidike, povezane z modeli IRB za kreditno tveganje, je bila približno tretjina ugotovitev zelo resna, od tega jih je približno polovica zadevala pomanjkljivosti v IT infrastrukturi in opredelitvi neplačila. Pri modeliranju verjetnosti neplačila in modeliranju izgube ob neplačilu je bila približno tretjina ugotovitev zelo resnih. Pri modeliranju verjetnosti neplačila se je približno polovica ugotovitev nanašala na kvantifikacijo tveganj in izračun konservativnosti. Pri modeliranju izgube ob neplačilu sta bili glavni vprašanji kvantifikacija tveganj in struktura bonitetnega sistema.^[30] Na področjih, kjer je bilo resnih ugotovitev veliko, je ECB predstavila dodatna pojasnila v revidiranem Vodniku za notranje modele, ki je bil objavljen februarja 2024.

V obdobju poročanja je bilo zaradi predvidenih novih zahtev, ki izhajajo iz temeljnega pregleda trgovalne knjige, opravljenih le malo pregledov tržnega tveganja. Med preverjanjem odobritve začetnega modela v skladu s temi novimi zahtevami so bile glavne slabosti v nekaterih gradnikih novega pristopa, kot so ocena primernosti dejavnika tveganja za modele, metode za merjenje tveganja v stresnem scenariju in procesi modela. Zaradi majhnega števila preverjanj notranjih modelov kreditnega tveganja nasprotne stranke ugotovitve niso bile združene.

1.4 Pregled ECB nad nadzorom in posredni nadzor manj pomembnih institucij

1.4.1 Struktura sektorja manj pomembnih institucij

Število manj pomembnih institucij je v drugem četrtletju 2024 znašalo 1.912 subjektov na najvišji ravni konsolidacije, kar je manj kot ob koncu leta 2023, ko jih je bilo 1.932. Od vseh evropskih manj pomembnih institucij jih je 77% v Nemčiji in Avstriji. Leta 2024 je bila večina strukturnih sprememb v sektorju manj pomembnih institucij povezana z združitvami 43 subjektov, od katerih je bila večina ustanovljena v Nemčiji. Štiri dovoljenja za opravljanje bančnih storitev so bila odvzeta, izdana pa so bila štiri nova dovoljenja.

Čeprav je sektor manj pomembnih institucij sestavljen iz precej raznolikih in včasih zelo specializiranih poslovnih modelov, so prevladujoča kategorija še vedno dajalci kreditov prebivalstvu in potrošniških kreditov, ki obsegajo približno 60%. Pogosto so to regionalne hranilnice in/ali zadružne banke, od katerih so mnoge članice institucionalne sheme za zaščito vlog, večinoma pa so v Nemčiji in Avstriji. Na splošno so dejavnosti manj pomembnih institucij še vedno bolj skoncentrirane v nekaterih regijah in/ali produktih kot dejavnosti pomembnih institucij.

Čeprav se število manj pomembnih institucij na splošno zmanjšuje, ta sektor še naprej predstavlja pomemben delež evropskega bančnega sektorja, saj ima približno 15,5% skupne bilančne vsote bank brez infrastruktur finančnega trga. Delež bilančne vsote manj pomembnih institucij v skupni bilančni vsoti bank v posamezni državi močno odstopa, kar pomeni, da so med državami članicami strukturne razlike. V Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu in na Malti so manj pomembne institucije predstavljale več kot tretjino bilančne vsote v domačem bančnem sektorju, medtem ko je sektor manj pomembnih institucij v večini drugih držav razmeroma majhen. V Belgiji ta sektor na primer predstavlja le 4,4%, v Franciji 1,9% in v Grčiji 4,8% skupne bilančne vsote bank. Več podatkov je na voljo v poročilu o nadzoru manj pomembnih institucij za leto 2024.

Graf 3

Klasifikacija poslovnih modelov manj pomembnih institucij

(v odstotkih)

1.4.2 Izbrane dejavnosti pregleda nad manj pomembnimi institucijami

Zaradi hitrega zviševanja obrestnih mer v letu 2023 se je dobičkonosnost bank v letu 2024 precej povečala. Vendar pa je rast spremljala negotovost, zlasti v zvezi z izpostavljenostmi geopolitičnim tveganjem, in bolj izrazito v zvezi z nepremičninskimi izpostavljenostmi, predvsem iz naslova poslovnih nepremičnin. Povečanje deleža nedonosnih posojil v posojilih manj pomembnih institucij na 2,5% v drugem četrtletju 2024, s čimer je presegel najnižjo vrednost, doseženo leta 2023, kaže, da bi se tveganja lahko začela kopičiti. Zato so ECB in pristojni nacionalni organi pozorno spremljali dogajanja na tem področju tako na sektorski ravni kot na ravni posameznih bank. Zaradi vse večje negotovosti so bili prisotni tudi pomisleki glede morebitnega vpliva na likvidnostno tveganje. Zato je ECB skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi izvedla ciljno usmerjeno oceno načrtov financiranja, da bi ocenila potencialna likvidnostna tveganja v sektorju manj pomembnih institucij.

Glede na pomen sistemov IKT je ECB omogočila strukturirano izmenjavo med evropskimi nadzorniki za izmenjavo pristopov k nadzoru tveganj na področju IKT, ki bi morala podpirati tudi izvajanje akta o digitalni operativni odpornosti z regulativnega vidika. Na področju podnebnih sprememb je ECB organizirala izmenjavo informacij med pristojnimi nacionalnimi organi ter jih še naprej podpirala z izmenjavo dokazov o dobrih praksah in usposabljanjem njihovih zaposlenih.

1.4.3 Horizontalno delo na področju stresnega testiranja manj pomembnih institucij

ECB in pristojni nacionalni organi so leta 2024 izvedli namensko nadaljnje ukrepanje po pregledu nacionalnih praks za nadzorniško stresno testiranje manj pomembnih institucij, ki je bil izveden v letu 2022. To je vključevalo vrsto delavnic o dobrih praksah, metodologijah in orodjih. Poleg tega so ECB in pristojni nacionalni organi pripravili zbirko najnovejših publikacij o stresnih testih manj pomembnih institucij ter kvantitativno oceno najnovejših agregiranih rezultatov stresnega testa manj pomembnih institucij in več s tem povezanih meril za stresno testiranje.

Glede na stresne teste, ki so jih izvedli pristojni nacionalni organi, je ta pregled na splošno pokazal, da je sektor manj pomembnih institucij odporen. Z metodološkega vidika je med praksami stresnega testiranja precej podobnosti, pa tudi razlik, kar je posledica posebnih značilnosti nacionalnih bančnih struktur pri evropskih nadzorovanih subjektih.

1.5 Makrobonitetne naloge ECB

Usklajevanje makrobonitetne politike v okviru evropskega bančnega nadzora, ki ga izvaja ECB, je bistveno za doslednost in učinkovitost pri odpravljanju sistemskih tveganj v euroobmočju. ECB prek dejavnosti pregleda in drugih tovrstnih funkcij preverja ukrepe, ki so jih sprejeli nacionalni organi, da bi zagotovila, da so posamezne države članice in bančna unija kot celota dobro pripravljene na reševanje gospodarske negotovosti in tveganj za finančno stabilnost.

ECB je v letu 2024 pri izvajanju makrobonitetnih nalog, ki jih ima po členu 5 uredbe o EMN, še naprej dejavno sodelovala z nacionalnimi organi. Enako kot v preteklih letih je od ustreznih nacionalnih organov prejemala in ocenjevala uradna obvestila o makrobonitetni politiki. Uradna obvestila so se nanašala na odločitve o določitvi proticikličnih kapitalskih blažilnikov, odločitve o identifikaciji in kapitalski obravnavi globalnih sistemsko pomembnih institucij ali drugih sistemsko pomembnih institucij (DSPI) ter na odločitve o drugih makrobonitetnih ukrepih, na primer o določitvi blažilnikov sistemskih tveganj in o strožjih utežeh tveganja za nepremičninske izpostavljenosti bank.^[31]

V letih 2022 in 2023 je več nacionalnih organov uvedlo ali povečalo ciklične ali strukturne kapitalske blažilnike. Ta trend se je nadaljeval tudi v letu 2024, tako da so vse države bančne unije napovedale ali uvedle določeno obliko zahteve po blažilnikih, ki jih je mogoče sprostiti, pri čemer je devet držav sprejelo tako imenovano pozitivno nevtralno stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika, tj. pozitivno stopnjo za proticiklični kapitalski blažilnik, kadar ciklična sistemska tveganja še niso povečana. Nacionalni organi so identificirali tudi 129 DSPI in zanje določili stopnje kapitalskih blažilnikov. Te stopnje so bile v skladu z osnovno metodologijo za določanje blažilnikov za DSPI.

ECB za ocenjevanje blažilnikov za DSPI od januarja 2024 uporablja revidirano metodologijo glede spodnje meje razredov.^[32] Revidirana metodologija spodnje meje ima več razredov in višjo spodnjo mejo za najvišji razred, njen namen pa je povečati sposobnost DSPI, da absorbirajo izgube, dodatno zmanjšati tveganja heterogenosti blažilnikov za DSPI ter doseči enotnejšo obravnavo DSPI v vseh državah, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru. ECB je v zadnjem času, kot je Svet ECB napovedal decembra 2024, izboljšala svojo osnovno metodologijo za ocenjevanje blažilnikov za DSPI, ki so jih priglasili nacionalni organi, tako da zdaj upošteva tudi sistemski pomen DSPI za bančno unijo kot celoto. Ta izboljšana metodologija, ki se uporablja od 1. januarja 2025, bo preprečila neupravičeno heterogenost načina določanja blažilnikov za DSPI in prispevala k poglabljanju finančnega povezovanja z zmanjšanjem sedanjih razlik med kapitalskimi zahtevami za domače in čezmejne dejavnosti v bančni uniji.^[33]

Bančni nadzor v ECB je dejavno sodeloval tudi na več področjih dela ESRB, med drugim pri njegovem rednem ocenjevanju tveganj in ranljivosti v finančnem sistemu EU, njegovem delu v zvezi s posledicami višjih obrestnih mer za finančno stabilnost, analizo sistemske nelikvidnosti in nadaljnjim napredkom makrobonitetnih orodij za kibernetsko odpornost^[34] ter delu v zvezi z ranljivostmi na področju stanovanjskih in poslovnih nepremičnin. Delo je vključevalo tudi neugodne scenarije stresnega testa EBA v letu 2025 na ravni EU in test ESRB na področju likvidnosti na ravni celotnega sistema.

1.6 Tveganja in prednostne naloge nadzora v obdobju 2025–2027

Strateške prednostne naloge še naprej narekujeta trenutno okolje tveganj in nujnost, da se čimprej odpravijo ugotovljene nepravilnosti. Zaradi vztrajno visokih geopolitičnih napetosti in negotovih makroekonomskih obetov morajo evropske banke kljub trdnim bilancam stanja in profilom tveganosti ostati pozorne in redno ocenjevati posledice za svoje poslovanje, operacije in profil tveganosti. Ker se je nadzor od ugotavljanja tveganj postopoma preusmeril k odpravljanju tveganj na področjih, ki so bila v preteklosti pod drobnogledom nadzornikov, bodo morale banke hkrati okrepiti prizadevanja, da učinkovito odpravijo vztrajne pomanjkljivosti.

Bančni nadzor v ECB je ciljno usmerjeno prilagodil prednostne naloge nadzora za obdobje 2025–2027, hkrati pa ponovno pozval banke, naj ohranijo preudarne in zanesljive prakse upravljanja tveganj, da bi se bolje zoperstavile negativnim dejavnikom, ki se pričakujejo v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. Nadzorniške prednostne naloge bodo zato v obdobju 2025–2027 osredotočene na krepitev odpornosti bank proti neposrednim makrofinančnim in hudim geopolitičnim šokom (1. prednostna naloga), pravočasno popravljanje znanih večjih pomanjkljivosti, zlasti na področju upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj ter agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja o tveganjih (RDARR) (2. prednostna naloga), ter na potrebo po reševanju izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije in novih tehnologij (3. prednostna naloga). V okviru prve prednostne naloge bo poseben poudarek na vključevanju upravljanja geopolitičnih tveganj v nadzorne dejavnosti in v oceno s tem povezanih praks bank za upravljanje tveganj. Poleg tega bodo nadzorniki v okviru tekočega sodelovanja z bankami izvajali tudi druge redne aktivnosti in nadaljevali delo v zvezi s preteklimi prednostnimi nalogami nadzora, s čimer bodo dopolnjevali delo v zvezi s tremi prednostnimi nalogami nadzora za obdobje 2025–2027. Dodatne informacije o posodobljenih prednostnih nalogah nadzora, z njimi povezanih ocenah tveganj in zadevnih nadzornih dejavnostih so na voljo na spletni strani prednostne naloge nadzora 2025–2027.

Okvir 2
Geopolitična tveganja

Zaradi stopnjevanja geopolitičnih napetosti v zadnjih letih je treba ta dogajanja podrobneje spremljati. Čeprav nedavni geopolitični dogodki doslej niso imeli večjega vpliva na bančni sektor in so neposredne grožnje omejene, je pomembno, da še naprej ostanemo pozorni in ocenjujemo možne prihodnje posledice za banke.

Geopolitična tveganja so opredeljena kot »grožnja, uresničitev in stopnjevanje neugodnih dogodkov, povezanih z vojno, terorizmom ter napetostmi med državami in političnimi akterji, ki vplivajo na miren potek mednarodnih odnosov«.^[35] Teh tveganj ni lahko predvideti, njihov izvor je zunaj finančnega sistema in lahko vplivajo na vse tradicionalne kategorije tveganj v bančnem sektorju prek treh kanalov za prenos tveganja: finančni trgi, realno gospodarstvo ter varnost in zaščita (Slika A). Zaradi geopolitičnih tveganj se lahko poveča odpor do tveganja, kar lahko privede do šokov iz tržnega tveganja in tveganja pri financiranju. Makroekonomski šok lahko povzroči, da se poveča kreditno tveganje in tveganje dobičkonosnosti. Tveganja za varnost bank lahko ogrozijo poslovanje bank in vzdržnost njihovih poslovnih modelov.

Geopolitična tveganja so bila ena ključnih prednostnih nalog bančnega nadzora v obdobju 2024–2026 in bodo kot taka ostala tudi v obdobju 2025–2027 (glej razdelek 1.6). Ta tveganja se zaradi njihove večplastne narave obvladujejo s številnimi nadzorniškimi pobudami.

Prvič, za upravljanje geopolitičnih tveganj banke potrebujejo močno upravljavsko strukturo. Zato bo ECB ocenila postopke za upravljanje tveganj in okvire nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki jih banke uporabljajo za spremljanje in zmanjševanje geopolitičnih tveganj, kar ji bo pomagalo, da oblikuje svoja stališča o nadzorniških pričakovanjih glede teh tveganj.

Drugič, geopolitična tveganja je treba upoštevati pri načrtovanju likvidnosti in kapitala. Zato nadzorniki preverjajo orodja, ki jih banke uporabljajo v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in v procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP).

Tretjič, geopolitična tveganja lahko kreditno tveganje povečajo tudi preko kanala realnega gospodarstva. Iz tega razloga je ECB v pregledu MSRP 9 analizirala, kako banke pri oblikovanju rezervacij za izgube iz posojil upoštevajo nova tveganja, vključno z geopolitičnim tveganjem.

Četrtič, geopolitično tveganje je bilo eden glavnih elementov v stresnem testu EBA na ravni EU v letu 2023 in bo tudi eden glavnih elementov stresnega testa na ravni EU v letu 2025.^[36]

Petič, vse večje geopolitične napetosti lahko prizadenejo operativno odpornost bank, na primer zaradi nevarnosti kibernetskih napadov ali zaradi zunanjega izvajanja storitev. Zato morajo imeti banke vzpostavljene robustne operativne okvire, da te nevarnosti lahko zmanjšajo. Te nevarnosti je mogoče oceniti v ciljno usmerjenih pregledih ureditev zunanjega izvajanja in kibernetske odpornosti ter so bile dejansko ocenjene v okviru stresnega testa 2024 za kibernetsko odpornost. Sprožene so bile tudi pobude za zajetje geopolitičnih tveganj za vsako posamezno banko.

Slika A

Kanali za prenos geopolitičnih napetosti v makrofinančno okolje in na banke

1.7 Ocenjevanje učinkovitosti nadzora

ECB je leta 2024 začela proučevati načine, kako bi lahko sistematično ocenjevala, v kolikšni meri njene nadzorne dejavnosti dosegajo načrtovane rezultate. Celovita ocena nadzorniške učinkovitosti bo ECB omogočila, da bolje oceni, v kolikšni meri so bile njene nadzorniške prednostne naloge izpolnjene in ali je treba prilagoditi nadzorniške strategije. To je ključni element demokratične odgovornosti evropskega bančnega nadzora kot celote.

Učinkovit nadzor nadzornikom omogoča, da hitro ocenijo bonitetna tveganja in ugotovijo pomembne pomanjkljivosti, s čimer učinkoviteje uporabljajo svoja nadzorniška orodja in regulativna pooblastila ter tako zagotovijo, da banke pravočasno odpravijo pomanjkljivosti. Za ocenjevanje učinkovitosti nadzora je treba uporabiti kombinacijo kvantitativnih kazalnikov, kvalitativnih informacij in strokovne presoje.

Pri ocenjevanju nadzorniške učinkovitosti je treba upoštevati dejstvo, da rezultati nadzornih dejavnosti (i) v finančnih ali statističnih podatkih morda niso neposredno vidni, (ii) imajo odložen vpliv in (iii) nanje vplivajo zunanji dejavniki, ki niso povezani z nadzornikom. Zato je nujna uporaba ustreznih analitičnih orodij, skupaj s strokovno presojo.

ECB si prizadeva, da bi vztrajno povečevala učinkovitost nadzora, in želi preseči svoj cilj, da zagotavlja skladnost z regulativnimi zahtevami in spodbuja nadzorovane subjekte k odpravljanju pomanjkljivosti. Pri merjenje učinkovitosti nadzora ne gre zgolj za razumevanje ključnih učinkov sprejetih nadzorniških ukrepov. Je tudi upoštevanje nenamernih učinkov in vloge, ki jo ima makroekonomsko okolje pri vplivanju na rezultate nadzora. Zato se ocenjevanje učinkovitosti nadzora ne konča le z oceno izvedenih nadzornih dejavnosti, ampak se začne z ocenjevanjem konkretnih rezultatov teh nadzornih dejavnosti. Zato si ECB prizadeva oceniti, ali je nadzorovani subjekt pravočasno ustrezno obravnaval ali odpravil ugotovljena tveganja ali pomanjkljivosti, in zato išče tudi načine, kako preprečiti nastanek takšnih tveganj ali pomanjkljivosti v prihodnosti.

To po drugi strani pomaga ECB pri odločitvi, ali je bila prednostna ranljivost ustrezno obravnavana oziroma ali je treba prilagoditi nadzorno strategijo za odpravo takšnih ranljivosti. Na ta način je mogoče skupaj s potrebnimi nadzorniškimi orodji pripraviti delovni program na visoki ravni, da bi učinkoviteje obravnavali prednostno ranljivost. Ta ocena nadzorniške učinkovitosti ECB bi poleg tega lahko podprla njeno komunikacijo z zunanjimi deležniki, kakršen je Evropski parlament, in tako prispevala k razpravi o demokratični odgovornosti evropskega bančnega nadzora kot celote.

2 Postopki za izdajo dovoljenj, sposobnost in primernost ter uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

2.1 Dovoljenja

2.1.1 Ocene pomembnosti, celovite ocene in določitev manj pomembnih institucij z velikim vplivom

2.1.1.1 Ocene pomembnosti

V skladu z okvirno uredbo o EMN^[37] je bila novembra 2024 zaključena letna ocena, s katero se ugotovi, ali katera od bank ali bančnih skupin izpolnjuje merila za uvrstitev med pomembne institucije.^[38] Letno oceno so dopolnjevale priložnostne ocene pomembnosti, ki so bile izvedene po spremembah strukture skupin. Na podlagi teh ocen je bilo sprejetih 51 odločitev o pomembnosti.

Posledično je bilo 1. januarja 2025 med pomembne razvrščenih 114 institucij,^[39] in sicer ena več kot na podlagi prejšnje letne ocene pomembnosti.

Na podlagi letne ocene iz leta 2024 so bile uvedene naslednje spremembe.

Ker sta dve investicijski podjetji razreda 1 pridobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti kot pomembni kreditni instituciji, sta bili v letu 2024 obstoječi pomembni skupini dodani dve pomembni kreditni instituciji.

Poleg tega so bile opravljene naslednje spremembe strukture skupin, kar je vplivalo na število pomembnih nadzorovanih subjektov:

Poleg tega so bile opravljene naslednje spremembe strukture skupin, kar ni vplivalo na število pomembnih nadzorovanih subjektov.

Seznam nadzorovanih subjektov se pogosto posodablja in je na voljo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

2.1.1.2 Celovite ocene in pregledi kakovosti sredstev

ECB je leta 2024 zaključila tri preglede kakovosti sredstev. Vse tri ocenjene banke so izpolnjevale merilo za neposredni nadzor ECB: AS LHV Group v Estoniji je bila med tremi največjimi kreditnimi institucijami v državi članici, FinecoBank S.p.A. v Italiji in J.P. Morgan SE v Nemčiji pa sta izpolnjevali merilo velikosti.

Novembra 2024 je ECB začela pregled kakovosti sredstev za tri banke, ki izpolnjujejo merilo velikosti: Raiffeisen-Holding Niederösterreich-Wien reg.Gen.m.b.H. v Avstriji, Wüstenrot Bausparkasse Aktiengesellschaft v Nemčiji in LBS Landesbausparkasse Süd v Nemčiji. Pregled bo predvidoma zaključen v drugem četrtletju 2025.

2.1.1.3 Manj pomembne institucije z velikim vplivom

Zaradi velikega števila manj pomembnih institucij ter razlik med njimi glede velikosti, kompleksnosti in profila tveganosti evropski bančni nadzor te institucije razvršča na podlagi njihovega vpliva na finančni sistem in njihovega profila tveganosti. Od leta 2022 se merila vpliva in merila tveganja ocenjujejo ločeno. Manj pomembne institucije z velikim vplivom se za vsako od držav, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, določijo enkrat letno. Merila za določanje manj pomembnih institucij z velikim vplivom vključujejo velikost, pomen za gospodarstvo, čezmejne dejavnosti, poslovni model in minimalno pokritost po državah (okvir 1 Poročila o nadzoru manj pomembnih institucij za leto 2022).

Manj pomembne institucije, ki v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah velja za majhno in nekompleksno institucijo, ni mogoče določiti kot manj pomembno institucijo z velikim vplivom, razen če je v jurisdikciji, v kateri so vse manj pomembne institucije majhne in nekompleksne, največja manj pomembna institucija.

2.1.2 Postopki v zvezi z dovoljenji: uvod in statistični podatki o postopkih

Leta 2024 je bilo ECB priglašenih skupaj 742 postopkov v zvezi z dovoljenji (tabela 10), od tega 15 vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, devet odvzemov dovoljenja, 29 postopkov za prenehanje dovoljenja, 91 postopkov za izdajo dovoljenja za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža, 596 postopkov za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev (»passporting«) in dva postopka za izdajo dovoljenja finančnim holdingom. Vključevali so tudi izdajo dovoljenja za tri investicijska podjetja razreda 1, ki so pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti kot pomembne kreditne institucije, v skladu s širšo opredelitvijo izraza »kreditna institucija«, ki se uporablja od junija 2021 v skladu z revidirano direktivo o kapitalskih zahtevah (CDR V).^[40]

V letu 2024 je bilo dokončanih 133 odločitev o postopkih v zvezi z dovoljenji.^[41] To je bilo 8,3% vseh posameznih nadzorniških odločitev ECB v letu 2024.

V petih postopkih v zvezi z dovoljenji je bila sprejeta negativna odločitev. Poleg tega so bile zaradi negativne ocene tri vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev in tri priglasitve pridobitve ali povečanja kvalificiranih deležev umaknjene pred dokončanjem odločitve.

2.1.2.1 Dogajanja v zvezi s skupnimi postopki

Na splošno se je v letu 2024 število skupnih postopkov, priglašenih ECB v zvezi z izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, kvalificiranimi deleži in odvzemom dovoljenja, zmanjšalo v primerjavi s prejšnjim letom.

ECB je ocenila veliko kvalificiranih deležev. V treh postopkih je po pomislekih, ki so jih izrazili nadzorniki, izdala negativno odločitev. Ena od teh odločitev je bila izpodbijana pred Upravnim odborom za pregled, ki je izdal mnenje, s katerim je potrdil odločitev ECB (glej razdelek 6.3.2). Pri več postopkih v zvezi s kvalificiranimi deleži, začetih zaradi notranje reorganizacije, je bil uporabljen poenostavljen pristop ocenjevanja kvalificiranih deležev. Obseg čezmejnih konsolidacijskih dejavnosti je bil leta 2024 kljub nastajajočemu trendu preoblikovanja in aktivne konsolidacije še vedno omejen.

V letu 2024 se je velika večina postopkov za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev nanašala na ustanovitev novih manj pomembnih institucij. Maloštevilni postopki za izdajo dovoljenja pomembnim institucijam so bili izvedeni predvsem zaradi razširitve dovoljenja na dodatne regulirane dejavnosti, ki so jih načrtovale banke, kar se zahteva v nekaterih državah članicah. ECB je odobrila dve razširitvi dovoljenja za opravljanje dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi v Nemčiji, in sicer v zvezi s specifičnimi zahtevami za izdajo dovoljenja, ki jih nalaga nemška zakonodaja. Poleg tega je bilo eno dovoljenje izdano na podlagi novega regulativnega okvira EU za investicijska podjetja, uvedenega z uporabo uredbe in direktive o investicijskih podjetjih od 26. junija 2021.

Zaradi začetka veljavnosti uredbe o trgih kriptosredstev (MiCAR) junija 2023 in njene uporabe od decembra 2024 kreditne institucije po vsej EU razmišljajo, ali naj izvajajo dejavnosti in storitve, povezane s kriptosredstvi, kot je določeno v navedeni uredbi. Kreditne institucije, kot so opredeljene v uredbi o kapitalskih zahtevah, za storitve in dejavnosti, povezane s kriptosredstvi, v skladu z uredbo MiCAR ne potrebujejo dodatnega dovoljenja, vendar pa zanje veljajo zahteve glede obveščanja.

ECB je leta 2024 prejela dve vlogi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, povezanih z nacionalno reformo, ki zahteva, da lokalne kreditne zadruge postanejo kreditne institucije. Nekatere vloge za izdajo dovoljenja so predložili subjekti iz tretjih držav, ki nameravajo razširiti svoje poslovanje v EU. V teh primerih so bile ocene osredotočene na dober ugled subjekta in skladnost teh subjektov iz tretjih držav na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Pristojni nacionalni organi so začeli postopek odvzema dovoljenja dvema manj pomembnima institucijama (v Nemčiji in Luksemburgu). Eni je bilo dovoljenje odvzeto, ker je imela neprimerne delničarje in se je odločila, da bo prenehala, drugi pa zaradi neustreznih delničarjev, kršitev upravljanja in hudih kršitev zahtev za preprečevanje pranja denarja. Ena od teh odločitev o odvzemu je bila izpodbijana pred Upravnim odborom za pregled pri ECB, ki je izdal mnenje, s katerim je potrdil odločitev ECB (glej razdelek 6.3.2). Obe odločitvi ECB sta bili izpodbijani pred Splošnim sodiščem Evropske unije. Postopka še potekata.

2.1.2.2 Dogajanja v zvezi s postopki za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev (»passporting«) in (mešanimi) finančnimi holdingi

ECB in pristojni nacionalni organi so v letu 2024 obravnavali 462 postopkov za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev.

Po močnem povečanju števila postopkov v letih 2021 in 2022 po prenosu direktive CRD V se je število postopkov v letih 2023 in 2024 ustalilo. ECB sta bila leta 2024 priglašena dva postopka v zvezi z (mešanimi) finančnimi holdingi pomembnih skupin; eden je bil za odobritev in drugi za izvzetje.

2.2 Postopki ocenjevanja sposobnosti in primernosti

Leta 2024 je bilo ECB priglašenih skupaj 1.557 individualnih postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti^[42] v zvezi s pomembnimi institucijami (tabela 11).

V letu 2024 se je 63,0% vseh postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti nanašalo na člane upravljalnega organa v nadzorni funkciji, 25,8% pa na člane upravljalnega organa v izvršni funkciji. Preostali individualni postopki so se nanašali na nosilce ključnih funkcij (8,9%), vodje podružnic v tretjih državah (1,6%) in dodatne neizvršne direktorske funkcije (0,7%).

Povprečni čas za izvedbo ocenjevanja sposobnosti in primernosti ter za sprejetje odločitve ECB se je s 109 dni v letu 2023 skrajšal v letu 2024 na 97 dni, kar je manj od najdaljšega obdobja štirih mesecev, določenega v odstavku 179 Skupnih smernic ESMA in EBA o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij.

2.2.1 Dogajanja v zvezi s postopki ocenjevanja sposobnosti in primernosti

ECB je s poenostavljanjem postopkov še naprej izboljševala učinkovitost sprejemanja odločitev o sposobnosti in primernosti (s pomočjo orodja za strojno obravnavo Heimdall) ter razvijala in posodabljala vodnika in predloge, pri čemer se je bolj osredotočala na raznolikost in kolektivno primernost. 24. aprila 2024 je v Firencah organizirala skupni seminar z Evropskim univerzitetnim inštitutom, da bi povečala ozaveščenost bančnega sektorja o učinkovitem upravljanju in kulturi tveganj.

ECB je uporabila merilo sposobnosti in primernosti, ki se nanaša na kolektivno primernost, da bi povečala učinkovitost uprave s spodbujanjem raznolikosti glede znanj, spretnosti in izkušenj, spola, starosti in geografskega izvora v upravnih odborih bank. V letu 2024 je tudi povečala svoja pričakovanja glede kolektivne primernosti, s posebnim poudarkom na strokovnem znanju na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter varnostnih tveganj v upravljalnem organu v nadzorni funkciji.

Na podlagi ocene primernosti se lahko naložijo dodatne določbe, kadar je treba na podlagi petih meril sposobnosti in primernosti odpraviti nekatere pomisleke glede kandidata. Odločitve, ki vsebujejo dodatno določbo, so se povečale z 9,5% v letu 2023 na 14,5% v letu 2024. Pri ocenjevanju sposobnosti in primernosti so se v letu 2024 najpogosteje pojavili pomisleki glede izkušenj, nasprotja interesov in kolektivne primernosti. Na podlagi tega je bilo v letu 2024 uvedenih 55 pogojev, 151 obveznosti in 20 priporočil, v primerjavi s 47, 179 oziroma 21 v letu 2023.

Če glede primernosti kandidata obstajajo pomembni pomisleki, lahko ECB presodi, da je treba opraviti bolj poglobljeno oceno, in na koncu sporoči, da namerava sprejeti negativno odločitev. Banke nato med nadzorniškim dialogom vlogo običajno umaknejo. Leta 2024 se je to zgodilo v 50 primerih.

ECB je leta 2024 začela pet ponovnih ocen članov upravljalnih organov bank, predvsem zaradi pomislekov glede ugleda. Še naprej je tudi razvijala in spodbujala orodja IT za obdelavo postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti (glej razdelek 5.2.3).

2.3 Uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij ter prijava nepravilnosti

2.3.1 Uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

Po uredbi o EMN in okvirni uredbi o EMN je razdelitev pooblastil za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi odvisna od narave domnevne kršitve, osebe, odgovorne zanjo, ter ukrepa, ki ga je treba sprejeti. Kazni, ki jih ECB naloži v okviru svojih nadzorniških nalog, in kazni, ki jih na zahtevo ECB naložijo pristojni nacionalni organi, se objavijo na spletni strani ECB o nadzorniških sankcijah.

Namen sankcij je kaznovati kršitve in od kršitev odvračati ne le zadevni nadzorovani subjekt, ampak tudi bančni sektor kot celoto. Namen izvršilnih ukrepov, kot so periodične denarne kazni, je prisiliti nadzorovane subjekte, da izpolnijo bonitetne zahteve, določene v nadzorniških odločitvah ali uredbah.

ECB je v letu 2024 vodila osem postopkov za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij. Od tega je bilo sedem postopkov za nalaganje sankcij, v katerih so bili sprejeti trije sklepi ECB^[43], eden pa je bil postopek za uveljavljanje pravil, ki je ob koncu leta še potekal (tabela 12).

Poleg tega je ECB v letu 2024 izdala 13 zavezujočih nadzorniških odločitev o podnebnih tveganjih, ki predvidevajo obračunavanje periodičnih denarnih kazni za vsak dan kršitve, če zadevne banke ne bi izpolnile bonitetnih zahtev, določenih v teh sklepih ECB. Štiri od teh odločitev so vsebovale bonitetne zahteve za okrepitev procesa ugotavljanja podnebnih in okoljskih tveganj. ECB je zadevnim nadzorovanim subjektom te štiri odločitve vročila v začetku leta 2024, postopki pa so se začeli že leta 2023. Osemnajst sklepov o istem vprašanju, ki so določali tudi zaračunavanje periodičnih denarnih kazni, če banke ne bi izpolnile obveznosti, je bilo subjektom vročenih leta 2023. Preostalih devet odločitev, vročenih leta 2024, je vsebovalo bonitetne zahteve za vključevanje podnebnih in okoljskih tveganj v okvire upravljanja, strategije in upravljanja tveganj v bankah.

Vseh sedem postopkov za nalaganje sankcij, vodenih v letu 2024, se je nanašalo na sum kršitve neposredno veljavne zakonodaje EU (vključno s sklepi in uredbami ECB) s strani šestih pomembnih institucij. Štirje od teh postopkov so bili leta 2024 zaključeni s tremi sklepi ECB o naložitvi petih kazni v višini 15.625.000 EUR. Te kazni so bile naložene trem nadzorovanim subjektom. Prvi sklep o naložitvi dveh kazni se je nanašal na kršitve zahtev, določenih v sklepih ECB o notranjih modelih, drugi sklep o naložitvi dveh kazni na napačno poročanje kapitalskih zahtev za valutno in kreditno tveganje, tretji sklep, s katerim je bila naložena ena kazen, pa na poročanje netočnih informacij o kapitalskih zahtevah in tveganju prilagojeni aktivi za kreditno tveganje.

Postopek za uveljavljanje pravil, voden v letu 2024, se je nanašal na neizpolnjevanje sklepov ECB v pomembni instituciji in je od nje zahteval, da do določenega roka v letu 2024 okrepi proces ugotavljanja podnebnih in okoljskih tveganj. Ta postopek za uveljavljanje pravil v zvezi z upravljanjem je ob koncu leta 2024 še potekal.

V grafu 4 je prikazana razčlenitev postopkov za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij, ki jih je ECB vodila v letu 2024, ter postopkov, ki so bili dokončani med letoma 2020 in 2023, po področjih.

Graf 4

Dejavnosti uveljavljanja pravil in nalaganja sankcij po področjih kršitev med letoma 2020 in 2024

(število postopkov)

En nacionalni pristojni organ je na podlagi prejšnjih zahtev ECB za začetek postopka in po oceni, opravljeni v skladu z nacionalno zakonodajo, v letu 2024 naložil eno denarno kazen v višini 97.500 EUR. Nadaljnje informacije o denarnih kaznih, ki so jih na zahtevo ECB naložili pristojni nacionalni organi, so na voljo na spletni strani ECB o nadzorniških sankcijah.

Podrobne informacije, vključno z obsežnimi statističnimi podatki o dejavnostih na področju nalaganja sankcij, ki so jih leta 2024 v zvezi s kršitvami bonitetnih zahtev izvedli ECB in pristojni nacionalni organi, bodo predstavljene v letnem poročilu o dejavnostih na področju nalaganja sankcij v EMN v letu 2024 (Annual Report on Sanctioning Activities in the SSM in 2024). Poročilo bo v drugem četrtletju 2025 objavljeno na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

2.3.2 Drugi denarni ukrepi

ECB po uredbi o EMN izključno za namene opravljanja svojih nadzorniških nalog izvaja tudi pooblastila, ki so pristojnim nacionalnim organom na voljo na podlagi ustrezne nacionalne zakonodaje. V zvezi s tem je ECB v letu 2021 dvema pomembnima institucijama odredila upravne ukrepe, ki so pristojnemu nacionalnemu organu na voljo na podlagi nacionalne zakonodaje, s katero se izvaja direktiva o kapitalskih zahtevah. Odrejeni nacionalni upravni ukrepi niso bili kaznovalne narave in so pomenili plačila obresti v znesku približno 21,5 milijona EUR zaradi kršitve zahtev glede omejitev velike izpostavljenosti. Potem ko je Sodišče Evropske unije leta 2024 razveljavilo odločitve ECB, je ECB ob upoštevanju sodbe Sodišča v enem od teh primerov sprejela nov sklep, s katerim je naložila plačila obresti v višini približno 10,2 milijona EUR. V drugem primeru nova odločitev ni bila sprejeta, ker je subjekt prenehal obstajati.

2.3.3 Žvižgaštvo

V skladu s členom 23 uredbe o EMN je ECB dolžna zagotoviti, da se vzpostavijo učinkoviti mehanizmi, po katerih lahko kdor koli prijavi kršitev relevantne zakonodaje EU (ta proces navadno imenujemo »žvižgaštvo«). Skladno s tem ECB upravlja spletno platformo za žvižgače.

ECB zagotavlja popolno zaupnost prijav kršitev, prejetih prek te spletne platforme ali drugih kanalov (npr. po elektronski ali navadni pošti), in pri izvajanju nadzorniških nalog upošteva vse razpoložljive informacije.

ECB je leta 2024 prejela 421 prijav kršitev, v primerjavi s 355 v letu 2023. Od tega se je 124 prijav nanašalo na domnevno kršitev zakonodaje EU, med njimi jih je bilo 117 s področja nadzorniških nalog ECB, sedem pa s področja nadzorniških nalog pristojnih nacionalnih organov. Preostale prijave so se večinoma nanašale na domnevne kršitve nebonitetnih zahtev (npr. varstvo potrošnikov), zato so bile zunaj področja uporabe mehanizma za prijavo kršitev.

Na področju nadzorniških nalog ECB je bilo največ prijavljenih domnevnih kršitev povezanih z vprašanji upravljanja (86%) ter izračunom kapitala in kapitalskih zahtev (8%). Vprašanja glede upravljanja so se nanašala predvsem na upravljanje tveganj in notranje kontrole, zahteve glede sposobnosti in primernosti, organizacijsko strukturo in funkcije upravljalnega organa. Celotna razčlenitev je prikazana v grafu 5.

Graf 5

Domnevne kršitve, prijavljene v mehanizmu za prijavo kršitev

(v odstotkih)

Z informacijami, sporočenimi prek mehanizma za prijavo kršitev, so bile seznanjene zadevne skupne nadzorniške skupine, ki so se odločile za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Glavni preiskovalni ukrepi, ki so bili sprejeti leta 2024 v zvezi s prijavami kršitev zadevne zakonodaje EU, prejetimi med letom ali prej, so bili naslednji:

• notranja ocena na podlagi obstoječe dokumentacije (44%);
• zahteva, da nadzorovani subjekt predloži dokumente ali pojasnila (43%);
• zahteva za notranjo revizijo ali inšpekcijski pregled na kraju samem (10%);
• razgovor z obdolženimi osebami (3%).

3 Pomoč pri kriznem upravljanju

3.1 Primeri kriz v letu 2024

Leta 2024 za nobeno pomembno institucijo ni bilo ocenjeno, da propada ali bo verjetno propadla v skladu s členom 18(1)(a) in členom 18(4) uredbe o enotnem mehanizmu reševanja.^[44] Makroekonomsko okolje leta 2024 je bilo za banke ugodno, zlasti kar zadeva dobičkonosnost. Vseeno se bodo morale banke v prihodnje prilagoditi povečanim geopolitičnim tveganjem, strukturnim spremembam, podnebnim in okoljskim tveganjem ter manj ugodnim makroekonomskim obetom.

3.2 Sodelovanje z Enotnim odborom za reševanje

Leta 2024 sta ECB in Enotni odbor za reševanje še naprej tesno sodelovala. Predsednica Nadzornega odbora ECB in predsednik Enotnega odbora za reševanje sta si redno izmenjevala stališča ter skupaj obiskala več pristojnih nacionalnih organov in nacionalnih organov za reševanje. ECB in Enotni odbor za reševanje sta si pogosto izmenjevala stališča tudi na vodstveni in strokovni ravni.

Redno sodelovanje med skupnimi nadzorniškimi skupinami ECB in notranjimi skupinami za reševanje v okviru Enotnega odbora za reševanje je bilo še naprej ključen del sodelovanja med organizacijama. Sodelovanje je bilo zlasti tesno v zvezi z bankami, vključenimi v okvir ECB za krizno upravljanje. Podprto je bilo z dvostranskim sporazumom o soglasju med ECB in Enotnim odborom za reševanje o sodelovanju in izmenjavi informacij ter posebnim memorandumom o soglasju o izmenjavi zaupnih podatkov, ki je bil podpisan leta 2023.

ECB in Enotni odbor za reševanje sta še naprej sodelovala pri temah skupnega interesa. Organizaciji sta zagotovili, da sta bili z vidika nadzora in reševanja tesno usklajeni z reformo okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge. Poleg tega sta si ECB in Enotni odbor za reševanje še naprej skupaj prizadevala za merjenje likvidnosti in poročanje o likvidnosti. Leta 2024 sta zaključila drugi skupni letni pregled likvidnosti, s katerim se preverja pripravljenost bank na krize na podlagi skupno razvite predloge za likvidnost.

Leta 2024 sta ECB in Enotni odbor za reševanje sodelovala pri simulacijah v okviru svojega skupnega cilja, tj. oceniti obstoječe zmogljivosti in okrepiti pripravljenost na krize. Sodelovala sta tudi v tristranski simulaciji na ravni najvišjih predstavnikov, v kateri so sodelovali organi za reševanje, nadzorni organi, centralne banke in finančna ministrstva ZDA, Združenega kraljestva in bančne unije. Poleg tega sta ECB in Enotni odbor za reševanje sodelovala v nordijsko-baltski krizni simulaciji, da bi preizkusila svojo pripravljenost na morebitne krizne razmere.

ECB se je v skladu z zakonskim okvirom posvetovala z Enotnim odborom za reševanje glede načrtov sanacije, ki so jih ECB predložile pomembne institucije. Enotni odbor za reševanje se je z ECB posvetoval o osnutkih načrtov za reševanje in izračunu popravkov prispevkov, ki jih morajo pomembne institucije plačati v Enotni sklad za reševanje v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu reševanja.

3.3 Krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah

Za krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah je potrebno tesno sodelovanje med pristojnim nacionalnim organom in ECB. Čeprav so za nadzor v zvezi s kriznim upravljanjem manj pomembnih institucij odgovorni pristojni nacionalni organi, sta tesnejše sodelovanje in izmenjava informacij potrebna, kadar se manj pomembna institucija približa točki nerentabilnosti, saj je ECB odgovorna za odvzem dovoljenj.

V zgodnjih fazah krize, ki jo sproži poslabšanje finančnega položaja manj pomembne institucije, zadevni pristojni nacionalni organ o tem uradno obvesti ECB. V letu 2024 je ECB prejela 11 takšnih obvestil pristojnih nacionalnih organov.

Po predložitvi uradnega obvestila o poslabšanju finančnega stanja se običajno ustanovijo kontaktne skupine za krizno upravljanje, razen če odgovorni pristojni nacionalni organ ali ECB ugotovi upravičene razloge za izvzetje. Te skupine, sestavljene iz predstavnikov ustreznih poslovnih področij ECB in pristojnih nacionalnih organov, se lahko ustanovijo zaradi kapitalskih kršitev, poslabšanja kakovosti sredstev ali likvidnostne pozicije ali resnih pomanjkljivosti v sistemih notranjega upravljanja ali kontrole. Med letom je delovalo 12 kontaktnih skupin za krizno upravljanje. Te skupine so enako kot v prejšnjih letih skrbele za pozorno spremljanje kriz ter pravočasno in usklajeno sprejemanje nadzorniških ukrepov. Leta 2024 je bilo odvzeto eno dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, eno dovoljenje pa je prenehalo, tj. zadevna manj pomembna institucija se je proaktivno odpovedala dovoljenju za opravljanje bančnih storitev.

Leta 2023 so ECB in pristojni nacionalni organi skupaj poenostavili okvir sodelovanja za krizno upravljanje manj pomembnih institucij, da bi poenostavili izmenjavo informacij med zadevnimi deležniki in okrepili pristop pri upravljanju prihodnjih kriznih primerov manj pomembnih institucij. Revidirani skupni nadzorniški standardi so začeli veljati 1. januarja 2024.

4 Medinstitucionalno sodelovanje

4.1 Evropsko in mednarodno sodelovanje

4.1.1 Sodelovanje z drugimi nadzornimi organi EU in organi držav zunaj EU

ECB je leta 2024 še okrepila sodelovanje z drugimi nadzornimi organi prek meja in sektorjev, med drugim s pogajanji o dodatnih memorandumih o soglasju (tabela 13).

4.1.1.1 ECB in kolegiji nadzornikov

Za pomembne bančne skupine, ki poslujejo zunaj bančne unije, ECB sodeluje v kolegijih nadzornikov. To ji omogoča, da oblikuje usklajene nadzorniške pristope in odločitve ter poskrbi za skupne delovne programe z drugimi nadzornimi organi, vključenimi v nadzor iste čezmejne bančne skupine. ECB organizira kolegije, kadar je kot domači nadzornik ona tisti organ, ki je odgovoren za nadzor bančne skupine na konsolidirani podlagi. ECB je tudi gostujoči nadzornik določenih subjektov v bančni skupini. V tem primeru sodeluje v kolegijih nadzornikov na povabilo matičnega nadzornika. Zunaj kolegijev nadzornikov ECB sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi nadzorniki. Tako na primer sodeluje na tristranskih srečanjih z britansko centralno banko in sistemom centralnih bank ZDA.

4.1.1.2 Krepitev sodelovanja z nacionalnimi organi za tržno ravnanje in organi EU, ki ne sodelujejo v EMN

Pomembne bančne skupine poslujejo na trgih finančnih instrumentov, zato ECB sodeluje z nacionalnimi organi za nadzor trga v EU v skladu z zakonodajo Unije. Leta 2024 je ECB sklenila nadzorniški sporazum o sodelovanju s špansko nacionalno komisijo za trg vrednostnih papirjev (Comisión Nacional del Mercado de Valores, CNMV).

ECB je še naprej krepila izmenjavo informacij in sodelovanje z nacionalnimi nadzornimi organi in organi za reševanje v šestih državah članicah EU, ki ne sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, v zvezi s poslovanjem pomembnih bančnih skupin v teh državah. Leta 2024 je sklenila memorandume o soglasju z Enotnim odborom za reševanje ter nacionalnimi nadzornimi organi in organi za reševanje šestih držav članic EU, ki ne sodelujejo v EMN.

4.1.1.3 Sodelovanje z drugimi sektorskimi nadzorniki v EU in bonitetnimi nadzorniki v državah zunaj EU

ECB deluje kot koordinator za pomembne bančne skupine, ki so opredeljene kot finančni konglomerati in so predmet dopolnilnega nadzora. Na tem področju tesno sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor drugih reguliranih subjektov, ki pripadajo finančnemu konglomeratu, ter z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA).

ECB je leta 2024 okrepila izmenjave z organom EIOPA in nacionalnimi organi za nadzor zavarovalnic, ki sodelujejo pri dopolnilnem nadzoru finančnih konglomeratov, tako da je organizirala delavnice za razpravo o skupnih nadzornih izzivih in opredelitev načinov za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti dopolnilnega nadzora.

ECB je objavila nove memorandume o soglasju na področju nadzora, sklenjene s Superintendencia de Servicios Financieros del Banco Central del Uruguay, Agencijo za regulacijo in nadzor bank v Turčiji ter Komisijo za finančne storitve Guernsey. Poleg rednega in strukturiranega dialoga z organi, kot sta organ za bonitetno ureditev Združenega kraljestva in sistem centralnih bank ZDA, je ECB organizirala tudi več tematskih in dvostranskih srečanj z bančnimi nadzornimi organi iz drugih držav nečlanic EU, na katerih so razpravljali o vprašanjih skupnega interesa, vključno z nadzorom finančnih konglomeratov in podnebnih finančnih tveganj.

V letu 2024 je ECB tudi dodatno okrepila sodelovanje z bonitetnimi nadzorniki zunaj EU pri uporabi nadzorne tehnologije. To je vključevalo sodelovanje s sistemom centralnih bank ZDA, britansko centralno banko in britanskim regulativnim organom Financial Conduct Authority v okviru specializirane interdisciplinarne in večfunkcijske ekipe (»tiger team«). ECB je dejavno sodelovala tudi v inovacijski mreži BIS, tj. platformi za sodelovanje, ki jo spodbuja inovacijsko vozlišče BIS, da bi omogočila izmenjavo znanja in spodbujala sodelovanje med centralnimi bankami in nadzornimi organi po vsem svetu prek posebnih strokovnih delovnih skupin.

4.1.1.4 ECB in preprečevanje pranja denarja: najnovejša dogajanja

Za nadzor kreditnih in finančnih institucij na področju preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma so trenutno odgovorne izključno posamezne države članice. Kljub temu morajo bonitetni organi ter organi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma tesno sodelovati, da bi lahko izpolnili svoje naloge.

ECB je tako kot v prejšnjih letih pri bonitetnem nadzoru upoštevala tveganja pranja denarja in financiranja terorizma^[45] ter zagotavljala podporo politike pri pripravah na ustanovitev organa EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA).

ECB je v letu 2024 še naprej izmenjevala nadzorniške informacije z organi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V tem okviru je sodelovala kot opazovalka v 66 kolegijih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ustanovljenih za pomembne institucije.^[46] Informacije o večjih pomanjkljivostih v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma je posredovala tudi v osrednjo zbirko podatkov Evropskega bančnega organa (EBA), EuReCa.

ECB je kot opazovalka sodelovala v stalnem odboru organa EBA za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Hkrati je bil glavni poudarek politike na novem zakonodajnem svežnju EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, objavljenem junija 2024. ECB podpira ta regulativni razvoj, zlasti pa zakonodajni okvir, ki bi omogočal učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij med vsemi nadzorniki za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v nadzornem sistemu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ustreznimi organi zunaj tega področja. Pomagati je začela pri pripravljalnem delu, ki ga je opravil Evropski bančni organ na podlagi prošnje Evropske komisije za mnenje o regulativnih tehničnih standardih in smernicah v skladu z novim okvirom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

ECB se kot bonitetni nadzornik pripravlja na tesno in nemoteno sodelovanje z organom EU za preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA) ter s Komisijo in njeno posebno delovno skupino izmenjuje spoznanja, pridobljena pri vzpostavitvi enotnega mehanizma nadzora. ECB je začela pripravljati tudi memorandum o soglasju med ECB in AMLA, kot je predvideno v zakonodajnem svežnju.

4.1.1.5 Programi MDS za ocenjevanje finančnega sektorja

Programi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za ocenjevanje finančnega sektorja (IMF Financial Sector Assessment Programmes, FSAP) so celovite poglobljene ocene finančnega sektorja posamezne države.

MDS je leta 2024 izvedel drugi program FSAP za euroobmočje, ki naj bi bil zaključen leta 2025. S programom ocenjuje skladnost regulativnega okvira euroobmočja in nadzorniških praks EMN s temeljnimi baselskimi načeli, ki so bila aprila 2024 revidirana z vključitvijo okrepljenih zahtev, ki so med drugim povezane s podnebnimi finančnimi tveganji in nastajajočimi tveganji, operativno odpornostjo in vzdržnostjo poslovnih modelov ter vlogo evropskega bančnega nadzora pri kriznem upravljanju. Izvaja tudi stresni test od zgoraj navzdol, ki zajema pomembne institucije. MDS ocenjuje tudi izvajanje priporočil, naslovljenih na ECB in sozakonodajalca EU v prejšnji oceni FSAP za euroobmočje, ki je bila opravljena leta 2018.

MDS je v letu 2024 zaključil nacionalni program FSAP za Luksemburg, Nizozemsko in Španijo, nadaljeval z oceno Slovaške ter začel izvajati program za Francijo. Z nacionalnimi programi FSAP se ocenijo nebančne teme, kot so domači zavarovalniški in makrobonitetni okviri. Vsebujejo celostno oceno zadev, povezanih z bančništvom, zlasti tistih, za katere so odgovorni nacionalni organi, ki nadzorujejo manj pomembne institucije, ali vidikov, povezanih s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, ob upoštevanju, da je za dokončanje bančne unije treba narediti še več.

Sodelovanje ECB v nacionalnih posvetovanjih MDS po členu IV za države, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, se v skladu z njenimi odgovornostmi na teh področjih nanaša na mikro- in makrobonitetna vprašanja.

4.2 Sodelovanje pri oblikovanju evropskega in mednarodnega regulativnega okvira

4.2.1 Prispevek k delu Odbora za finančno stabilnost

Bančni nadzor v ECB je kot član Odbora za finančno stabilnost (OFS) dejavno sodeloval na plenarnih zasedanjih OFS, sejah stalnega odbora za nadzorniško in regulativno sodelovanje, stalnega odbora za izvajanje standardov, usmerjevalne skupine za reševanje bank in regionalne posvetovalne skupine za Evropo. Prispeval je k različnim pobudam OFS, vključno s pregledom spoznanj, pridobljenih v bančnih pretresih leta 2023, za krepitev okvirov za pripravljenost na krize in reševanje kriz, s pospeševanjem prizadevanj v zvezi s podnebnimi finančnimi tveganji in razkritji ter oceno posledic načrtov za prehod za finančno stabilnost. Podprl je oceno učinkov finančnih reform skupine G20 na listinjenje, sodeloval v pregledu nadzorniških pristopov k finančnim tveganjem, povezanim z naravo, in prispeval k delu v zvezi s čezmejnimi regulativnimi izzivi globalnih stabilnih kovancev na nastajajočih trgih. Poleg tega je sodeloval pri razvoju okvira za izmenjavo poročanja o incidentih.

4.2.2 Prispevek k delu Baselskega odbora za bančni nadzor

ECB je tudi v letu 2024 pomembno prispevala k delu Baselskega odbora za bančni nadzor. Sodelovala je na več delovnih področjih in zagotavljala strokovno znanje za različne skupine odbora ter sodelovala s člani odbora v EU in po svetu.

Natančneje, predstavniki ECB so sopredsedovali dvema skupinama Baselskega odbora in pomagali usmerjati njuno delo. Podpredsednik Nadzornega odbora ECB Frank Elderson je sopredsedoval delovni skupini za podnebna finančna tveganja (TFCR) skupaj s Kevinom Stirohom, višjim svetovalcem v svetu guvernerjev ameriške centralne banke, Korbinian Ibel, generalni direktor Univerzalne in diverzificirane institucije, pa je sopredsedoval skupini za politiko in standarde (PSG) skupaj z Arthurjem Yuenon, namestnikom glavnega izvršnega direktorja hongkonškega monetarnega organa.

Ključni mejniki dela delovne skupine za podnebna in finančna tveganja v letu 2024 so vključevali objavo razprave o uporabi analize podnebnih scenarijev in pregled povratnih informacij, prejetih v odziv na posvetovalni dokument o okviru tretjega stebra za razkritja podnebnih finančnih tveganj. Delovna skupina za podnebna tveganja je še naprej obravnavala tudi nekatere druge strateške prednostne naloge Baselskega odbora, vključno z oceno pomembnosti vrzeli v sedanjem baselskem okviru, pregledom načrtovanja prehoda v bankah in spremljanjem izvajanja načel za učinkovito upravljanje in nadzor podnebnih finančnih tveganj.

Leta 2024 je imela skupina za politiko in standarde ključno vlogo pri končni objavi (i) smernic za upravljanje kreditnega tveganja nasprotne stranke, (ii) okvira za razkritje izpostavljenosti bank do kriptosredstev in nekaterih ciljno usmerjenih sprememb njenega standarda za kriptosredstva, (iii) ciljno usmerjenih prilagoditev standarda obrestnega tveganja v bančni knjigi in (iv) poročila o obstoječih praksah v podporo jurisdikcijam, ki želijo uporabiti pozitivne ciklično nevtralne obrestne mere. Skupina za politiko in standarde je poleg tega prispevala k začetku posvetovanja o ukrepih za obravnavo olepševanja bilanc bank v kontekstu okvira za globalne sistemsko pomembne banke in k posvetovanju o načelih za dobro upravljanje tveganj tretjih oseb.

Zunaj teh dveh skupin je ECB med drugim prispevala tudi h končni objavi sprememb temeljnih načel za učinkovit bančni nadzor ter k delu na področju likvidnosti in nadzora v okviru nadaljnjih pobud Baselskega odbora v zvezi z bančnimi pretresi marca 2023.

4.2.3 Prispevek k delu Evropskega bančnega organa in k oblikovanju evropske politike

V letu 2024 je bančni nadzor v ECB še naprej tesno sodeloval z Evropskim bančnim organom, da bi skrbel za enotno izvajanje nadzora v celotnem evropskem bančnem sektorju ter prispeval k večji varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema.

ECB in EBA sta 18. marca 2024 podpisala memorandum o soglasju o vzpostavitvi skupnega odbora za poročanje bank, da bi se izboljšala integracija in zmanjšali stroški regulativnega poročanja za banke. Obe instituciji sta sodelovali tudi v razpravah o osnutku metodologije in opisu stresnega testa za leto 2025 na ravni EU ter o možnih načinih za izboljšanje stresnega testiranja na podlagi najnovejših regulativnih sprememb.

V okviru reform Basel III je ECB prispevala k več regulativnim projektom EBA. Poleg tega je prispevala k posvetovanju organa EBA o osnutku smernic za upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj ter k pripravi osnutkov posvetovalnih dokumentov o razkritjih ter nadzorniškem poročanju na področju okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj.

ECB je podpirala delo organa EBA v zvezi z izvajanjem uredbe o trgih kriptosredstev in akta o digitalni operativni odpornosti, vključno z razširitvijo smernic o oddajanju v zunanje izvajanje na tretje osebe.

Strokovnjaki ECB so poleg svojega dela z organom EBA pripravili tudi javni prispevek k ciljno usmerjenemu posvetovanju Evropske komisije o delovanju okvira EU za listinjenje. Ta prispevek spodbuja in dopolnjuje nasvete EBA iz decembra 2022 in poročila, ki jih je pripravil skupni odbor evropskih nadzornih organov v skladu s členom 44 uredbe o listinjenju.

5 Organizacija bančnega nadzora v ECB

5.1 Zaposlovanje v bančnem nadzoru v ECB

5.1.1 Zaposlovanje

Na splošno bančni nadzor v ECB prosta delovna mesta najprej oglašuje interno, razen delovnih mest na začetni ravni, ki se oglašujejo na zunanjem trgu. Leta 2024 je bančni nadzor v ECB prek zunanjih razpisov zaposlil 53 kandidatov na dolgoročnejših delovnih mestih.

Graf 6

Število imenovanj po skupinah zaposlenih v letu 2024

5.1.2 Programi izmenjave osebja

Po programu izmenjave osebja, ustanovljenem leta 2023 z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), Enotnim odborom za reševanje (SRB), Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter Evropsko investicijsko banko (EIB), se je leta 2024 s SRB in EIB začela druga izdaja, na podlagi katere je 12 parov zaposlenih zamenjalo svoje vloge.

5.1.3 Krepitev zmogljivosti

Bančni nadzor v ECB redno ocenjuje organizacijsko pripravljenost (predvsem za skupne nadzorniške skupine in skupine na kraju samem), da oceni svoje zmogljivosti v zvezi s tekočimi nalogami in morebitnimi prednostnimi nalogami nadzora. Te ocene se uporabljajo za posodobitev načrta za krepitev zmogljivosti, ki organizaciji omogoča, da prednostno obravnava razvoj talentov in povezane pobude na področjih z nižjo pripravljenostjo.

Bančni nadzor v ECB se je v obdobju 2023–2024 osredotočil na krepitev zmogljivosti nadzorniških nalog, povezanih z zunanjim izvajanjem IT storitev, varnostjo IT, kibernetskimi tveganji in novim mandatom ECB na podlagi akta o digitalni operativni odpornosti.

Okrepila so se tudi prizadevanja za usposabljanje na vseh področjih bančnega nadzora. Leta 2024 sta bila uvedena dva nova programa za usposabljanje, in sicer program za uvajanje novih zaposlenih v EMN in program Osnove EMN (SSM Foundation Programme), ki naj bi bančnim nadzornikom zagotovil skupno raven osnovnega tehničnega znanja in veščin na tradicionalnih in novih nadzornih področjih. Pilotna faza programa Osnove EMN je bila zaključena junija 2024.

Februarja 2024 se je začela izvajati celostna učna pot na področju podnebnih tveganj in tveganj v zvezi z naravo, usmerjena v različne vloge in funkcije. Leta 2024 je usposabljanje zaključilo 1.000 bančnih nadzornikov.

Dodatno so bila razvita tudi digitalna orodja za učenje v okviru EMN, katerih cilj je okrepiti znanje nadzornikov o vlogi umetne inteligence v bankah, nadzoru IT tveganja ter drugih temeljnih področjih digitalizacije in inovacij. Leta 2024 se je usposabljanja udeležilo 2.050 nadzornikov.

V letu 2025 bodo prizadevanja za izboljšanje ponudbe usposabljanja na treh prednostnih področjih še naprej spodbujala obstoječa sodelovalna partnerstva ECB, s posebnim poudarkom na najnovejših dogajanjih na področju bančnega nadzora.

5.1.4 Raznolikost in vključenost

Bančni nadzor v ECB si prizadeva ustvariti delovno kulturo, ki izkorišča moč raznolikosti in vključenosti ter vsem sodelavcem omogoča, da so na delovnem mestu sproščeni. V okviru te vizije ostaja uravnotežena zastopanost spolov ključna strateška prednostna naloga. Ženske v bančnem nadzoru ECB predstavljajo 42% zaposlenih. Delež žensk se na različnih hierarhičnih ravneh razlikuje. Na ravni analitika je delež žensk 49% zaposlenih, na ravni strokovnjaka pa 42%. Na ravni vodje ekipe je ta delež 33%, na vodstveni ravni 35%, na ravni višjega vodstva pa je žensk 42%. ECB si bo še naprej prizadevala za uravnoteženo zastopanost spolov.

Slika 1

Zaposleni v bančnem nadzoru v ECB v številkah

5.2 Digitalizacija, okvir za poročanje podatkov in upravljanje informacij

5.2.1 Digitalna agenda in tehnološka strategija EMN

Leta 2024 je Nadzorni odbor ECB odobril novo tehnološko strategijo za evropski bančni nadzor za obdobje od leta 2024 do 2028 – tehnološko strategijo EMN. Ker bančni sektor postaja vse bolj kompleksen in nadzorniški viri bolj omejeni, strategija celostno obravnava digitalne potrebe evropskega bančnega nadzora, da okrepi učinkovit, na tveganjih temelječ nadzor.

Tehnološka strategija EMN temelji na obstoječih osrednjih sistemih in izvajanju 14 aplikacij nadzorniške tehnologije (suptech). Sestavljena je iz dveh temeljnih stebrov: tehnologije in ljudi. Ker je osredotočena na oboje, bo spodbujala nadzorniške prakse z najsodobnejšo tehnologijo, obenem pa bodo nadzorniki ostali v središču tehnološkega razvoja.

V okviru tehnološkega stebra je namen strategije poenostaviti in utrditi IT okolje za spodbujanje učinkovitega in povezanega nadzora, ki koristi tako nadzornikom kot bankam. Ključni cilji so med drugim vključevanje osrednjih sistemov in aplikacij nadzorniške tehnologije ter prenehanje uporabe starih sistemov. V tem smislu si Project Olympus prizadeva ustvariti bolj integrirano IT okolje v celotnem evropskem bančnem nadzoru. V ta namen bo strategija ustvarila enotno nadzorno orodje – prilagodljivo platformo, ki bo nadzornikom zagotavljala bistvene informacije za racionalizacijo nalog, povečanje učinkovitosti in boljše sodelovanje skupin. Konsolidirala bo tudi kanale, ki jih banke uporabljajo za izmenjavo informacij z ECB, na enotni portal EMN. To bo bistveno zmanjšalo obremenitev bank za poročanje in poenostavilo komunikacijo med bankami in nadzorniki.

V tej strategiji EMN je poudarjena tudi odgovorna uporaba generativne umetne inteligence za krepitev nadzornih procesov. Tako bo na primer obsežna izboljšava jezikovnega modela Athena – platforme umetne inteligence evropskega bančnega nadzora za besedilno analizo – nadzornikom omogočila obdelavo velikih količin dokumentov, pridobivanje informacij in učinkovito pripravo besedil.

Enako pomemben je tudi drugi steber, in sicer ljudje. V skladu s tehnološko strategijo EMN so vsa orodja oblikovana tako, da izpolnjujejo potrebe nadzornikov. Strategija poudarja tudi pomen zagotavljanja visokokakovostnega usposabljanja in spodbujanja digitalne kulture na vseh ravneh in v vseh funkcijah. Ta pristop zagotavlja, da nadzorniki v celoti razumejo nove tehnologije in vedo, kako jih lahko čim bolje izkoristijo.

Izvajanje tehnološke strategije EMN za obdobje 2024–2028 bo nadzornikom zagotovilo prava orodja in tehnologije za učinkovito izvajanje nalog. Pozitivni učinki za banke bodo v tem, da bo sodobno in optimizirano IT okolje spodbudilo enoten, učinkovit in pravočasen nadzor, zmanjšalo breme poročanja, povečalo preglednost ter nazadnje pomagalo zagotoviti varen in trden evropski bančni sektor.

5.2.2 Spremembe okvira za poročanje podatkov

ECB in nacionalni pristojni organi se pripravljajo na začetek izvajanja posodobljenega okvira EBA za poročanje z vključenimi spremembami vsebine in upoštevanimi spremembami, uvedenimi s CRR III in CRD VI. Posodobljeni okvir uvaja tudi novo arhitekturo taksonomije, pričakovani prvi referenčni datum pa je 31. marec 2025.

Da bi banke izpolnile zahteve glede poročanja, uvedene s CRR III, morajo v omejenem časovnem okviru izvesti več tehničnih prilagoditev svojih notranjih sistemov poročanja. Z uvedbo spodnje meje za izhodne podatke se na primer ustvarijo dodatne potrebe po podatkih za banke, ki uporabljajo na tveganjih temelječe notranje modele. Glede na nova pravila in da bi se zmanjšali stroški izvajanja za banke ter omogočilo dovolj časa za pripravo, je bil rok za poročanje nadzorniških informacij, za katere velja posodobljeni okvir, podaljšan do 30. junija 2025. Poleg poročanja v skladu s posodobljenim okvirom EBA nadzorniki od bank zahtevajo tudi ad hoc informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje nadzorniških nalog, na primer za spremljanje razvoja novih tveganj. ECB vzdržuje takšne ad hoc zbirke podatkov, da bi spremljala in upravljala poročevalsko breme.^[47] Banke morajo biti sposobne, da se odzovejo na te izzive, da bi izpolnile nadzorniška pričakovanja glede dobrega upravljanja podatkov in zmogljivosti za agregiranje podatkov.

ECB je leta 2024 razvila metodologijo za ugotavljanje pomembnih ponovnih predložitev nadzorniških podatkov v okviru izvedbenih tehničnih standardov EBA ter za zbiranje pojasnil o naravi in temeljnih vzrokih ponovne predložitve. Metodologija je temeljila na spoznanjih iz pilotnega projekta, ki ga je ECB izvedla v letu 2023.

ECB je bankam posredovala svoje letno Poročilo vodstva o upravljanju podatkov in kakovosti podatkov (glej razdelek 1.2.3.2). To poročilo vsebuje kvantitativne kazalnike na ravni posameznih bank in vprašalnik, njegov namen pa je povečati odgovornost upravljalnega organa. To nadzornikom in bankam pomaga ugotoviti in odpraviti pomanjkljivosti pri agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih.

ECB v okviru tekočih prizadevanj za upravljanje stroškov poročanja ocenjuje zbirke podatkov o poslovnem modelu in kapitalski ustreznosti, da bi določila področja, ki bi jih bilo mogoče optimizirati in standardizirati. To naj bi nadzorovanim institucijam omogočilo, da učinkoviteje izpolnjujejo pričakovanja glede zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih (glej razdelek 1.2.3.2).

ECB je leta 2024 razširila četrtletne nadzorniške bančne statistike tako, da je dodala podrobnejše razčlenitve deleža nedonosnih posojil ter kreditov in drugih finančnih sredstev s precejšnjim povečanjem kreditnega tveganja. Medletni podatki v tabelah poslovnega izida so bili prilagojeni na linearno enoletno raven, ki omogoča lažje primerjanje podatkov v različnih časovnih obdobjih. Precej se je izboljšala tudi časovnica objavljanja četrtletnih nadzorniških bančnih statističnih podatkov, kar omogoča zgodnejše objave (znižanje s 40 na 30 delovnih dni po datumu predložitve ITS).

ECB je izvedla tudi letni postopek usklajevanja med izbranimi razkritji v okviru tretjega stebra in nadzorniškim poročanjem, pri čemer se je osredotočila na izpostavljenost bank podnebnim tveganjem. S tem sta se bistveno izboljšali enotnost in kakovost podatkov. Pridobljeni podatki so bili objavljeni na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru skupaj s spremno opombo, v kateri so predstavljeni ključni rezultati.

5.2.3 Upravljanje informacij

Sistem za upravljanje informacij (IMAS) je sklop osrednjih informacijskih sistemov, ki podpirajo nadzorne procese. Evropski bančni nadzorniki in nadzorovani subjekti ga uporabljajo za digitalno povezovanje in dostop do skupnih informacij.

Leta 2024 se je IMAS še naprej razvijal in prilagajal spremembam v finančnem sistemu in njegovi regulaciji ter nadzorniški metodologiji in strategiji nadzora. Glavne spremembe sistema IMAS so bile povezane z reformo procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) (glej razdelek 1.3.1). V sistemu IMAS lahko nadzorniki zdaj glede na vrsto tveganja začnejo svoje letno ocenjevanje tveganj prej, rezultate drugih nadzorniških procesov pa lahko lažje vključijo v SREP ter v okvir ECB za eskalacijo nadzorniških ukrepov.

Poleg tega je bil pred začetkom veljavnosti akta o digitalni operativni odpornosti uveden nov postopek, ki omogoča samodejno sprejemanje poročanja o večjih incidentih od nadzorovanih subjektov in njegovo naknadno nadzorniško ocenjevanje v sistemu IMAS.

Leta 2024 so bili izboljšani tudi drugi nadzorni postopki v sistemu IMAS. To so med drugim inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanje notranjih modelov, ocenjevanje pomembnosti, postopki za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij, ocene načrtov sanacije, program nadzorniških pregledov in njegovo operativno načrtovanje ter storitve shranjevanja podatkov in informacij, ki pripravljajo samopostrežna poročila in portale z vsemi razpoložljivimi nadzorniškimi podatki.

Poleg tega so bili na portal IMAS dodani novi postopki, ki omogočajo digitalno interakcijo med nadzorovanimi subjekti in nadzorniki. To so med drugim (i) spletno spremljanje nedokončanih nadzorniških ukrepov in njihovih korektivnih ukrepov, (ii) inšpekcijski pregledi kreditne kakovosti na kraju samem in (iii) posodobitve obstoječih procesov, vključno z ocenjevanjem vlog za ocenjevanje sposobnosti in primernosti ter pridobitev kvalificiranega deleža. Izboljšan je bil tudi spletni obrazec za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, kar je nadzorovanim subjektom olajšalo oddajo novih vlog.

6 Upravljanje evropskega bančnega nadzora

6.1 Obveznosti na področju demokratične odgovornosti

To letno poročilo je ena glavnih oblik izpolnjevanja demokratične odgovornosti bančnega nadzora v ECB do Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije, kot je predpisana z uredbo o EMN. Uredba določa, da morajo za nadzorniške naloge ECB veljati ustrezne zahteve glede transparentnosti in demokratične odgovornosti. Za ECB je zelo pomembno, da vzdržuje in celovito uporablja okvir demokratične odgovornosti, ki je natančno opredeljen v medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom in ECB ter v memorandumu o soglasju med Svetom EU in ECB. ECB je sčasoma razširila obseg sodelovanja z Evropskim parlamentom poleg dejavnosti, ki so omenjene v medinstitucionalnem sporazumu, pri čemer je poudarila, kako pomembna je demokratična odgovornost ECB.

Leta 2024 je predsednica Nadzornega odbora nastopila pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta na treh rednih javnih obravnavah. Predsednica je na javni obravnavi 21. marca predstavila Letno poročilo ECB o nadzornih dejavnostih za leto 2023. Drugi dve redni javni obravnavi sta bili 2. septembra in 18. novembra. Razprave so bile osredotočene na izzive za banke, zlasti makroekonomsko negotovost, digitalizacijo, podnebna in okoljska tveganja ter geopolitična tveganja. Predsednica je pojasnila tudi nedavna prizadevanja za okrepitev nadzora. Razprave so bile osredotočene na izvajanje Basla III in zakonodajne zadeve za okrepitev bančne unije, kot sta pregled okvira za krizno upravljanje bank in jamstva za vloge ter evropski sistem jamstva za vloge.

Leta 2024 je predsednica Nadzornega odbora odgovorila na tri pisna vprašanja poslancev Evropskega parlamenta o zadevah, povezanih z bančnim nadzorom, in na eno pisno vprašanje poslanca nacionalnega parlamenta v skladu z zahtevami ECB glede poročanja nacionalnim parlamentom. Vsi odgovori poslancem so bili objavljeni na spletnem mestu. Obravnavali so obrestne mere za vloge, hipoteke na domove z neustreznimi zidaki, kapitalske zahteve in konkurenčnost bank v EU ter operativno odpornost v času digitalne preobrazbe.^[48]

Poleg tega je ECB Evropskemu parlamentu v skladu z medinstitucionalnim sporazumom predložila zapisnike sej Nadzornega odbora in povzetke seminarjev Nadzornega odbora.

Prav tako je bančni nadzor v ECB za nadaljnje spodbujanje dialoga med Evropskim parlamentom in ECB odgovoril na pripombe in predloge, ki jih je Evropski parlament podal v svoji resoluciji o bančni uniji – letnem poročilu za leto 2023. ECB je v odgovoru izrazila mnenje o dogajanjih v bančnem sektorju in zakonodajnih zadevah v zvezi z bančnim nadzorom. To so med drugim obrestna tveganja in tveganja, povezana s kakovostjo sredstev, ruska invazija na Ukrajino, izpostavljenost bank okoljskim, socialnim in upravljavskim tveganjem, okvir za krizno upravljanje bank in jamstva za vloge ter evropski sistem jamstva za vloge, preprečevanje pranja denarja in raznolikost v odborih finančnih institucij.

Kar zadeva sodelovanje s Svetom EU, se je predsednica Nadzornega odbora leta 2024 udeležila dveh izmenjav mnenj z Euroskupino, in sicer 13. maja in 4. novembra. ECB je pred vsako od teh razprav objavila pregled svojih relevantnih nadzornih dejavnosti.^[49] Med glavnimi obravnavanimi temami so bili prvo desetletje evropskega bančnega nadzora, stanje evropskega bančnega sistema v trenutnem makroekonomskem in geopolitičnem okolju, prednostne naloge nadzora ter regulativna in institucionalna vprašanja.

6.2 Transparentnost in komuniciranje

Predsednica in podpredsednik Nadzornega odbora sta imela leta 2024 33 govorov, predstavniki ECB v Nadzornem odboru pa 11. Skupaj so imeli 23 razgovorov z mediji, objavili pa so devet objav na blogu in mnenjskih člankov. Predsednica je imela tudi tiskovno konferenco o rezultatih procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leto 2024. Bančni nadzor v ECB je objavil dve epizodi podkasta ter 22 sporočil za javnost in drugih objav, kot so pisma poslancem Evropskega parlamenta, napotki bankam in nadzorniška statistika. V četrtletnem glasilu Supervision Newsletter, digitalni publikaciji z več kot 10.000 naročniki, so bile zagotovljene informacije in novice o tekočih nadzorniških projektih ter ugotovitve. ECB relevantne teme evropskega bančnega nadzora izpostavlja tudi na družbenih omrežjih, kjer uporablja kvize in krajše videoposnetke, da mlajši javnosti pojasni osnovne pojme.

Leta 2024 je bančni nadzor v ECB izvedel prvi stresni test za kibernetsko odpornost in začel tri javna posvetovanja. Na posvetovanjih so se obravnavali Vodnik o notranjem upravljanju in kulturi tveganj (glej razdelek 1.2.3.1), Vodnik o oddajanju storitev v oblaku v izvajanje zunanjim ponudnikom storitev v oblaku (glej okvir 1) in revidirane politike o opcijah in diskrecijskih pravicah, ki so na voljo nadzornim organom v skladu z zakonodajo EU (glej okvir 3). ECB je na podlagi pregleda procesa SREP, ki ga je opravila strokovna skupina, in povratnih informacij Evropskega računskega sodišča revidirala proces SREP, da bi zagotovila, da nadzorniški procesi ostanejo uspešni in učinkoviti. Na blogu predsednice in v sklopu pogostih vprašanj in odgovorov so bili predstavljeni glavni elementi novega procesa SREP (glej razdelek 1.3.1).

Za okrepitev dialoga s strokovnjaki na trgu je ECB organizirala dva sestanka kontaktne skupine s tržnimi udeleženci v okviru bančnega nadzora, na katerih se je razprava osredotočala na obete glede tveganj za evropski bančni sektor, vrednotenje bank v mednarodnem okviru ter njihovo informacijsko-tehnološko in kibernetsko odpornost. Poleg tega se je predsednica Nadzornega odbora ob obisku pristojnih nacionalnih organov sestala tudi s predstavniki organizacij civilne družbe v 13 državah.

Leta 2024 je ECB obravnavala 923 vprašanj javnosti o temah s področja bančnega nadzora. Odgovarjala je na vprašanja o podnebnih tveganjih, stresnem testu kibernetske odpornosti, dovoljenjih za opravljanje bančnih storitev in izdajanju dovoljenj ter nadzornih politikah in okvirih, zlasti v zvezi z notranjimi modeli. V okviru centra za obiskovalce je organizirala predavanja o bančnem nadzoru za 469 udeležencev ter 12.798 obiskovalcem predstavila ključne naloge ECB in osnove evropskega bančnega nadzora.

6.3 Odločanje

6.3.1 Seje in odločitve Nadzornega odbora in usmerjevalnega odbora

Nadzorni odbor ECB se je leta 2024 sestal 14-krat. Šest sej je potekalo v Frankfurtu na Majni, ena pa na Cipru. Vse ostale seje so potekale v obliki videokonference.

Poleg tega je Nadzorni odbor na povabilo Banke Slovenije oktobra 2024 organiziral strateško zaprto sejo v Ljubljani.

Usmerjevalni odbor^[50] Nadzornega odbora se je leta 2024 sestal štirikrat, vsi sestanki pa so potekali v obliki videokonference.

Na 12 dodatnih sestankih so se osredotočili na digitalizacijo, poenostavitev procesov EMN in vključevanje v EMN. Vsi ti sestanki so potekali v obliki videokonference, sodelovali pa so lahko vsi člani Nadzornega odbora, ki so izrazili zanimanje za to.

Leta 2024 je ECB sprejela 2.174 nadzorniških odločitev,^[51] ki so se nanašale na posamezne nadzorovane subjekte (slika 2). Od teh so 1.312 odločitev sprejeli vodje delovnih enot ECB v skladu s splošnim okvirom za prenos pooblastil za odločanje o pravnih instrumentih v zvezi z nadzorniškimi nalogami. Svet ECB je sprejel 845 odločitev po postopku z neugovarjanjem na podlagi osnutkov predlogov Nadzornega odbora. To vključuje 123 operacij (npr. ustanovitev podružnic), ki jih je ECB implicitno odobrila tako, da ni nasprotovala v zakonskih rokih.

Večina nadzorniških odločitev se je nanašala na presoje sposobnosti in primernost (50,7%), lastna sredstva (12,2%), nacionalna pooblastila (9,0%), notranje modele (6,9%), SREP (4,4%) in kvalificirane deleže (4,2%).

Poleg končnih osnutkov odločitev za posamezne banke, ki se predložijo Svetu ECB v sprejetje, je Nadzorni odbor sprejel tudi odločitve o več horizontalnih vprašanjih. Te odločitve so se nanašale predvsem na tehnološko strategijo EMN za obdobje 2024–2028, nadzor IT tveganja, stresni test kibernetske odpornosti leta 2024, izvajanje akta o digitalni operativni odpornosti v nadzornem okviru, pregled okvira ECB za izvajanje opcij in diskrecijskih pravic, podnebna in okoljska vprašanja, dodatno izboljšanje okvira SREP in prednostne naloge nadzora v obdobju 2025–2027. Nekatere od teh odločitev so pripravile začasne strukture, ki jih je pooblastil Nadzorni odbor. Te strukture so sestavljali predstavniki ECB in pristojnih nacionalnih organov, ki so opravili pripravljalno delo na zadevnih področjih.

Poleg tega so se nekatere odločitve, ki jih je sprejel Nadzorni odbor, odrazile v javnih vodnikih, poročilih in pregledih, kot je posodobitev Vodnika ECB za notranje modele.

Nadzorni odbor je večino odločitev sprejel po pisnem postopku.^[52]

Od 113 bančnih skupin, ki jih je ECB neposredno nadzirala v januarju 2024, jih je 32 zahtevalo, da formalne odločitve ECB prejmejo v uradnem jeziku EU, ki ni angleščina.

Slika 2

Odločitve Nadzornega odbora v letu 2024

6.3.2 Dejavnosti Upravnega odbora za pregled

Upravni odbor za pregled (AboR) je organ ECB, sestavljen iz članov, ki so kot posamezniki in skupina neodvisni od ECB ter so pristojni za pregledovanje odločitev o nadzorniških zadevah, ki jih sprejme Svet ECB, na podlagi dopustne zahteve za pregled.

Leta 2024 je Upravni odbor za pregled prejel štiri zahteve za upravni pregled nadzorniških odločitev ECB (tabela 14). Sekretariat Upravnega odbora za pregled je prejel tudi drugo korespondenco, ki je bila poslana pristojnim poslovnim področjem ECB. Upravni odbor za pregled je imel 21 sej, od katerih jih je bilo 15 virtualnih in šest osebnih, vključno z zunanjo sejo v Zagrebu na Hrvaškem.

Dve zahtevi za pregled sta se nanašali na pridobitev kvalificiranega deleža. V obeh primerih je Upravni odbor za pregled po zaslišanju vložnika Nadzornemu odboru predlagal, naj se sklep nadomesti s sklepom z enako vsebino. Upravni odbor za pregled je ugotovil, da je tretja zahteva v zvezi z odvzemom dovoljenja nedopustna. Četrto zahtevo je vložnik umaknil.

Upravni odbor za pregled je objavil tudi dokument, v katerem je podrobno predstavil svoje dejavnosti v zadnjih desetih letih.

Leta 2024 je Upravnemu odboru za pregled predsedoval Pentti Hakkarainen. Njegovi drugi člani so bili André Camilleri (podpredsednik), F. Javier Aríztegui Yáñez, René Smits in Christiane Campill. Nadomestni član je bil Damir Odak. Camilleriju, Aríztegui Yáñezu in Smitsu se je septembra 2024 iztekel mandat. Svet ECB je za njihove naslednike za petletni mandat imenoval Edouarda Fernandeza-Bolla, Iliasa Plaskovitisa in Verico Trstenjak. Trenutna sestava Upravnega odbora za pregled je objavljena na spletnem mestu ECB o Upravnem odboru za pregled.

6.3.3 Interesna področja predstavnikov ECB v Nadzornem odboru

Svet ECB v skladu z uredbo o EMN in Sklepom ECB 2014/4^[53] imenuje štiri predstavnike ECB v Nadzorni odbor. Predstavniki pomagajo predsednici in podpredsedniku Nadzornega odbora ter zastopajo bančni nadzor v ECB znotraj in zunaj Nadzornega odbora.

Leta 2024 so bili predstavniki ECB v Nadzornem odboru Kerstin af Jochnick, Edouard Fernandez-Bollo, Elizabeth McCaul in Anneli Tuominen. Mandat Kerstin af Jochnick, Fernandezu-Bolli in Elizabeth McCaul se je med letom iztekel. Svet ECB je za njihove naslednike imenoval Patricka Montagnerja, Sharon Donnery in Pedra Machada.

6.4 Izvajanje kodeksa ravnanja

ECB je v skladu s členom 19(3) uredbe o EMN sprejela okvir poklicne etike za visoke uradnike, vodstvo in zaposlene ECB. Ta vključuje enotni Kodeks ravnanja za visoke uradnike ECB, posebno poglavje v pravilih za zaposlene v ECB in smernico o določitvi načel okvira za poklicno etiko v enotnem mehanizmu nadzora. Izvajanje in nadaljnji razvoj okvira podpirajo Odbor ECB za poklicno etiko, Služba za skladnost s predpisi in upravljanje (CGO) ter Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja.

Zaradi okrepljenih pravil za zasebne finančne transakcije in s tem povezanih obveznosti glede preglednosti, ki so začela veljati leta 2023, so se povečale zahteve, predložene Odboru za poklicno etiko, zlasti za pridobitev predhodne odobritve za prodajo finančnega premoženja iz preteklosti. Od leta 2024 je ECB začela objavljati tudi zasebne finančne transakcije, ki so jih visoki uradniki ECB opravili v preteklem koledarskem letu, in sicer kot prilogo k letnim izjavam o interesih.

Odbor za poklicno etiko je v skladu s svojimi pooblastili izvedel letno oceno izjav o interesih članov Nadzornega odbora pred njihovo objavo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Odgovoril je tudi na prošnje za nasvet, ki so jih predložili visoki uradniki ECB, vključeni v bančni nadzor, ter v zvezi s tem izdal 16 mnenj, od katerih se je večina nanašala na zasebne dejavnosti in dejavnosti po koncu zaposlitve. Mnenja Odbora za poklicno etiko se objavijo na spletnem mestu ECB šest mesecev po izdaji.

V letu 2024 je Služba za skladnost s predpisi in upravljanje (CGO) nadaljevala prizadevanja za digitalizacijo, da bi zaposlenim zagotovila hitrejše in uporabniku prijaznejše svetovanje o vprašanjih poklicne etike. V letu 2024 so morali zaposleni v CGO prispevati k odgovorom na 3.070 vprašanj, v letu 2023 pa na 2.767. Približno 44% prošenj za nasvet so predložili zaposleni v bančnem nadzoru v ECB. Poleg tega je bilo spremljanje tveganj v zvezi z ravnanjem zaposlenih okrepljeno z vključitvijo izjav o odsotnosti navzkrižja interesov za vodje misij in člane inšpekcijskih skupin na portalu IMAS.

Graf 7

Pregled vprašanj zaposlenih v bančnem nadzoru v ECB, prejetih v letu 2024

(število vprašanj)

Služba CGO je poleg specializiranih usposabljanj in programov e-učenja organizirala informacijske kampanje o okviru poklicne etike, kot so odprti dnevi o poklicni etiki za novince in sezona ozaveščanja o poklicni etiki v oktobru. Prispevala je tudi k vseevropski kampanji za ozaveščanje o prijavljanju nepravilnosti. Svetovni dan etike 2024 za vse zaposlene, ki ga je podprlo vodstvo ECB, je vključeval ozaveščanje o poklicni etiki ter priložnost za osvežitvene seje o pravilih o zasebnih finančnih poslih, omejitvah po prenehanju zaposlitve, srečanjih z zunanjimi strankami ter sprejemanju daril in gostoljubnosti.

Z namenom preprečevanja dejanskega ali zaznanega hitrega prehajanja visokih uradnikov iz javnega v zasebni sektor (»vrtljiva vrata«) je služba CGO ugotavljala morebitna nasprotja interesov, ki izhajajo iz tega, da zaposleni razmišljajo o sprejetju ponudb za zaposlitev v zasebnem sektorju, ter ustrezno svetovala o veljavnih pravilih in blažilnih ukrepih. Pri tistih zaposlenih, ki so v letu 2024 dali odpoved, je bila v šestih primerih v skladu z okvirom poklicne etike uvedena začasna prepoved začetka opravljanja druge poklicne dejavnosti. V devetnajstih primerih so bili zaradi preprečevanja pojava »vrtljivih vrat« uvedeni dodatni zaščitni ukrepi, kot so prerazporeditev delovnih nalog, premestitev zaposlenih na druga delovna mesta in/ali zmanjšanje pravic dostopa, s čimer se je dejansko internaliziralo obdobje mirovanja.

Služba CGO je organizirala letno spremljanje skladnosti zasebnih finančnih transakcij zaposlenih in visokih uradnikov ECB. Pri tem je tako kot v prejšnjih letih ugotovila le nekaj primerov neskladnosti, od katerih se jih je približno 55% nanašalo na zaposlene v bančnem nadzoru v ECB. Nobeden od teh primerov ni vključeval namerne kršitve ali drugih resnih primerov neskladnosti.

Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja je forum za izmenjavo in sodelovanje med Eurosistemom in EMN glede zadev, povezanih z etiko in integriteto. Leta 2024 je odbor nadaljeval delo pri izvajanju smernic za poklicno etiko v EMN in Eurosistemu ter organiziral tematska srečanja z zunanjimi govorniki, ki so se jih udeležili predstavniki 50 evropskih in mednarodnih institucij. Da bi obeležil svetovni dan poklicne etike, je Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja začel plakatno kampanjo z naslovom »Ethics: our common compass« (Etika, naš skupni kompas). Pripravljena je bila v vseh jezikih EU in je poudarjala skupno zavezanost močni etiki.

6.5 Načelo ločenosti denarne politike in nadzora

V letu 2024 se je načelo ločenosti nalog denarne politike in nadzorniških nalog uporabljalo predvsem za izmenjavo informacij med različnimi področji delovanja.

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 o izvajanju ločenosti med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo ECB^[54] je za izmenjavo informacij veljala potreba po seznanitvi. To pomeni, da je morala vsaka funkcija dokazati, da je bila informacija, ki se je zahtevala od druge funkcije, nujna za doseganje ciljev politike te funkcije.

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 je za izmenjavo neanonimiziranih podatkov, pridobljenih v okviru splošnega poročanja (COREP) in finančnega poročanja (FINREP), ter drugih neobdelanih podatkov in informacij, ki vsebujejo ocene ali priporočila glede politike, potrebna odobritev Izvršilnega odbora. Poslovni področji obeh funkcij politik ECB sta si takšne podatke izmenjali v okviru, ki ga je odobril in ga redno pregleduje Izvršilni odbor.

Kadar so se zahtevane informacije nanašale na anonimizirane podatke ali informacije, ki z vidika politike niso občutljive, je v skladu s Sklepom ECB/2014/39 dostop do zaupnih informacij odobrila neposredno funkcija ECB, ki je bila lastnik informacij.

Izmenjava podatkov v zvezi z vplivom ruske invazije na Ukrajino na bančni sektor – uvedena februarja 2022 na podlagi nujne določbe iz člena 8 Sklepa ECB/2014/39 – se nadaljuje ob upoštevanju stroge zahteve glede potrebe po seznanitvi.

Ločenost na odločevalski ravni ni bila vprašljiva in posredovanje Odbora za mediacijo ni bilo potrebno.

7 Poročanje o proračunski porabi

7.1 Izdatki v letu 2024

Uredba o EMN določa, da mora ECB za učinkovito izvajanje nadzorniških nalog nameniti zadostne vire. Ti viri se financirajo z nadomestili za nadzor, ki jih krijejo subjekti pod neposrednim in posrednim nadzorom ECB. ECB si po najboljših močeh prizadeva prednostno prerazvrstiti naloge in optimizirati svoje vire, da bi nadzorniški funkciji omogočila ustrezno opravljanje nalog v nenehno spreminjajočem se okolju, s čimer izboljšuje svojo učinkovitost in skrbi, da so njeni izdatki v skladu z zavezo glede stabilizacije stroškov za celotno organizacijo.

Izdatki za nadzorniške naloge so v proračunu ECB navedeni ločeno. Nastali izdatki obsegajo neposredne izdatke za nadzorno funkcijo ECB. Poleg tega uporablja nadzorna funkcija tudi skupne storitve, ki jih zagotavljajo podporna poslovna področja ECB^[55].

Vlogo proračunskega organa v ECB opravlja Svet ECB. Ta sprejme letni proračun ECB, ki ga predlaga Izvršilni odbor, pred sprejetjem pa se glede zadev, ki se nanašajo na bančni nadzor, posvetuje s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora. Svetu ECB pomaga Odbor za proračun, katerega člani prihajajo iz vseh nacionalnih centralnih bank Eurosistema in iz ECB. Odbor za proračun pomaga Svetu ECB s tem, da pregleda poročila ECB o načrtovanju proračuna in spremljanju njegovega izvajanja.

V letu 2024 so dejanski letni izdatki za nadzorniške naloge ECB znašali 680,6 milijona EUR, kar je 3,0% več od ocenjenega zneska 661,0 milijona EUR, sporočenega v marcu 2024. To je posledica boljše porabe proračuna od pričakovane, ki je dosegla 97,4% od načrtovanih izdatkov za nadzorniške naloge v letu 2024 v višini 698,9 milijona EUR.

Z razvrstitvijo, prikazano v tabeli 15, se določa razdelitev letnih stroškov, ki se povrnejo z letnimi nadomestili za nadzor glede na nadzorni status pomembne ali manj pomembne institucije v skladu s členom 8 uredbe o nadomestilih^[56].^[57] V tabeli 16 so predstavljene podrobnejše informacije o izdatkih na podlagi izvedenih dejavnosti.

V letu 2024 so se izdatki za nadzorniške naloge povečali za 4,2% v primerjavi z letom 2023, ko so znašali 653,5 milijona EUR. Povečanje skupnih izdatkov za 27,1 milijona EUR je posledica večje uporabe načrtovanega proračuna pri nadzorniških funkcijah in učinkov inflacije. Poleg tega so se zaradi okrepljenih nadzornih dejavnosti, in sicer v zvezi s celovitim pregledom portfeljev financiranja s finančnim vzvodom (glej razdelek 1.3.5) in rednimi pregledi kakovosti sredstev, povečali stroški za nadzor na daljavo in za funkcijo spremljanja.^[58] Podobno so se zaradi stalnega razvoja in izboljševanja informacijskih sistemov, namenjenih bančnemu nadzoru, v letu 2024 povečali stroški za politično, svetovalno in regulativno funkcijo ter za funkcijo nadzorniške statistike. Nasprotno so bili stroški makrobonitetnih nalog nižji, saj leta 2024 ni bil izveden noben stresni test na ravni EU, ki bi ga usklajeval Evropski bančni organ.

ECB poleg notranjih virov uporablja tudi zunanje svetovalce, ki zagotavljajo specializirano strokovno znanje ali integrirane svetovalne storitve pod kvalificiranim vodstvom, zlasti takrat, ko je delovna obremenitev največja. V letu 2024 je za svetovalne storitve glede osnovnih nadzorniških nalog porabila 42,1 milijona EUR, kar je 8,2 milijona EUR več kot v letu 2023. Od tega zneska je bilo 11,3 milijona EUR namenjenih za razvoj IT sistemov, 18,7 milijona EUR za nadzorniške pobude (glej razdelka 2.1.1.2 in 1.3.5) ter 11,8 milijona EUR za naloge nadzora na kraju samem, vključno s čezmejnimi misijami. Več informacij o teh dejavnostih je v poglavju 1. Poleg tega so nastali stroški svetovanja v višini 10,5 milijona EUR, in sicer na področjih, ki podpirajo nadzorno funkcijo ECB, nanašali pa so se predvsem na delovanje in vzdrževanje sistemov informacijske tehnologije.

V letu 2024 so se izdatki za poslovna potovanja v zvezi z nadzornimi dejavnostmi v primerjavi z letom 2023 povečali za 1,7 milijona EUR in so skupaj znašali 13,1 milijona EUR. To je posledica višjih stroškov, povezane z internalizacijo virov za dejavnosti na kraju samem, in višjih cen, povezanih s poslovnimi potovanji.

Razdelitev stroškov na izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati nadzorniškim nalogam ECB, in izdatke za skupne storitve je bila približno taka kot v prejšnjem letu (graf 8).

Graf 8

Stroški nadzorniških nalog ECB po kategoriji stroškov

(v milijonih EUR)

Izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati ECB in v letu 2024 znašajo 410,5 milijona EUR, sestavljajo stroški dela v okviru osnovnih nadzorniških nalog, izdatki za nadzorniške pobude (vključno s stroški v zvezi s pregledom kakovosti sredstev) ter drugi izdatki iz poslovanja, kot so poslovna potovanja in usposabljanja. Vključeni so tudi tekoči izdatki za namensko informacijsko tehnologijo, kot sta sistem upravljanja informacij (IMAS) in platforma za poročanje o stresnih testih (STAR) in z njo povezani projekti, ter razvoj na področju nadzorniške tehnologije (glej razdelek 5.2.1).

Izdatki v kategoriji skupnih storitev so znašali 270,2 milijona EUR, kar zajema storitve, ki jih uporabljata obe, centralnobančna in nadzorna funkcija.^[59] Ti stroški se med funkcijama razdelijo z mehanizmom razporejanja stroškov, ki uporablja za panogo običajna merila, kot so ekvivalenti polnega delovnega časa (EPDČ), velikost pisarniških prostorov in število zahtevkov za prevod. Ker si ECB dosledno prizadeva za izboljševanje učinkovitosti, ta merila za razporejanje stroškov redno izpopolnjuje.

V letu 2024 izdatki, ki jih je mogoče neposredno pripisati informacijski tehnologiji in z njo povezanim projektom, vključujejo stroške amortizacije sistemov IMAS in STAR v višini 18,9 milijona EUR.

Skupni izdatki za stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati bančnemu nadzoru, so se v letu 2024 glede na leto 2023 povečali za 7,5 milijona EUR zaradi okrepljenih aktivnosti, povezanih z nadzorniškimi pobudami ter z razvojem in vzdrževanjem sistemov informacijske tehnologije, namenjenih bančnemu nadzoru. Povečanje teh kategorij stroškov za 14,6 milijona EUR so odtehtali nižji stroški v zvezi z zaposlenimi v primerjavi z letom 2023, saj v letu 2024 niso bili izvedeni nobeni dveletni stresni testi. Stroški dela za notranje zaposlene, ki sodelujejo v nadzorniških pobudah, se evidentirajo v kategoriji nadzorniških pobud in ne v kategoriji stroškov v zvezi z zaposlenimi.

Medletno povečanje stroškov za skupne storitve odraža stroške, povezane z naložbami v strojno opremo in storitve informacijske tehnologije, razvrščene v storitve informacijske tehnologije. Dodatno povečanje v vseh skupnih storitvah je bilo na splošno skladno z inflacijo, vendar je tudi posledica dodatnih stroškov za leto 2024, vključno s prispevkom ECB k širitvi evropske šole v Frankfurtu (pod kadrovskimi storitvami).

7.2 Obeti glede nadomestil ECB za nadzor v letu 2025

V letu 2025 je načrtovana zgornja meja za nadzorniške naloge določena pri 703,8 milijona EUR. ECB v skladu s trendom postopnega izboljševanja proračunske porabe pričakuje, da bodo ti načrtovani odhodki naslednje leto skoraj v celoti porabljeni. Ta ocena odraža nadaljnje naložbe v nadzorniško tehnologijo in vključuje dodaten proračun za nov mandat, ki izhaja iz akta o digitalni operativni odpornosti, ter stroške za dvoletne stresne teste na ravni EU, načrtovane v letu 2025. Poleg tega se v letu 2025 pričakujejo stroški selitve, ker se bo ECB konsolidirala iz treh stavb v dve.^[60] To povečanje stroškov se bo izravnalo z znižanjem stroškov amortizacije za sistema IMAS in STAR, pri čemer bo ECB še naprej delovala v skladu z zavezo, da stabilizira stroške.

Letno nadomestilo za nadzor za leto 2025, ki se bo zaračunalo v letu 2026, bo izračunano šele ob koncu obdobja zaračunavanja nadomestil za leto 2025 ter bo vključevalo dejanske izdatke za celotno leto 2025, prilagojene glede na zneske, vrnjene posameznim bankam ali pobrane od njih za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil, zamudne obresti in nadomestila, ki jih ni mogoče pobrati.

Ocenjeni delež skupnega zneska, ki se bo za leto 2025 zaračunal vsaki kategoriji, znaša 95,8% za pomembne institucije in 4,2% za manj pomembne institucije.

7.3 Okvir nadomestil za leto 2024

Uredba o nadomestilih tvori skupaj z uredbo o EMN in z njo povezanim sklepom^[61] pravni okvir, po katerem ECB zaračunava letna nadomestila za nadzor za pokrivanje izdatkov, ki jih ima pri opravljanju nadzorniških nalog.

7.3.1 Skupni znesek, ki se bo zaračunal za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2024

Letno nadomestilo za nadzor, ki bo obračunano za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2024, znaša 680,6 milijona EUR. Skoraj v celoti ga sestavljajo dejanski letni stroški za leto 2024 v višini 680,6 milijona EUR, prilagojeni za (neto) povračilo posameznim bankam za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil v višini 4.538 EUR in za prejete zamudne obresti v višini 78.283 EUR, tako da skupna prilagoditev znaša 73.746 EUR.

Letno nadomestilo za nadzor se lahko prilagodi tudi glede na odpisane zneske, ki jih ni bilo mogoče izterjati. Taka prilagoditev v letu 2024 ni bila potrebna.

Znesek, ki se povrne z letnimi nadomestili za nadzor, je razdeljen v dva dela glede na status nadzorovanega subjekta (pomemben ali manj pomemben) in s tem glede na stopnjo nadzorniškega pregleda ECB. Izdatki se dodelijo pomembni ali manj pomembni instituciji v skladu z metodologijo, ki se redno ponovno ocenjuje na podlagi dejansko izvedenih nadzorniških nalog.

Za leto 2024 skupni znesek, ki se bo zaračunal pomembnim institucijam, znaša 651,4 milijona EUR, skupni znesek, ki se bo zaračunal manj pomembnim institucijam, pa 29,2 milijona EUR, kar je 95,7% oziroma 4,3% skupnih stroškov nadzorniških nalog ECB.

7.3.2 Posamična nadomestila za nadzor

Na ravni posameznega subjekta ali skupine se nadomestilo izračuna glede na pomembnost in profil tveganosti subjekta ali skupine, pri čemer se uporabita faktorja za izračun letnega nadomestila za nadzor.

Več informacij o nadomestilih za nadzor je na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

7.4 Drugi prihodki v zvezi z nadzorniškimi nalogami ECB

ECB ima pravico, da naloži upravno kazen nadzorovanim subjektom, ki ne upoštevajo veljavne bančne zakonodaje EU o bonitetnih zahtevah (vključno z nadzorniškimi odločitvami ECB). Prihodki iz tega naslova se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor, kar velja tudi za povračila teh kazni, kadar so prejšnje odločbe o sankcijah spremenjene ali razveljavljene. Zadevni zneski se evidentirajo v izkazu poslovnega izida ECB. V letu 2024 so prihodki iz kazni, naloženih nadzorovanim subjektom, znašali 15,6 milijona EUR.

8 Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB

Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB, obsegajo uredbe, sklepe, smernice, priporočila in navodila pristojnim nacionalnim organom. V tem poglavju so našteti pravni instrumenti s področja bančnega nadzora, ki jih je ECB sprejela v letu 2024 ter so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in na spletnem mestu EUR-Lex. Gre za pravne instrumente, ki so bili sprejeti na podlagi člena 4(3) uredbe o EMN, in druge pomembne pravne instrumente.

8.1 Uredbe ECB

ECB leta 2024 ni sprejela nobenih uredb na področju bančnega nadzora.

8.2 Pravni instrumenti ECB razen uredb

ECB/2024/8
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2024/871 z dne 8. marca 2024 o skupnem znesku letnih nadomestil za nadzor za leto 2023 (ECB/2024/8) (UL L, 2024/871, 21. 3. 2024)

ECB/2024/10
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2024/902 z dne 12. marca 2024 o spremembi Sklepa (EU) 2021/1486 o sprejetju notranjih pravil glede omejitev pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v povezavi z nalogami Evropske centralne banke v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij (ECB/2021/42) (ECB/2024/10) (UL L, 2024/902, 22. 3. 2024)

ECB/2024/18
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2024/2023 z dne 3. julija 2024 o spremembi Sklepa ECB/2004/2 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (ECB/2024/18) (UL L, 2024/2023, 25. 7. 2024)