Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Kaj so periodične denarne kazni?

Periodične denarne kazni so eden od izvršilnih ukrepov, ki so po zakonodaji EU na voljo Evropski centralni banki. Obstajajo iz dobro utemeljenega razloga – da banke prisilimo, da čim prej izpolnijo zahteve, ki jih je ECB določila v nadzorniških odločitvah ali uredbah.

Če jih ECB naloži, mora banka plačati kazen v višini do 5% povprečnega dnevnega prometa za vsak dan, ko ni izpolnjevala zahteve, in sicer v obdobju največ šestih mesecev.

Kako ECB naloži periodične denarne kazni?

Prva faza

ECB pozove banko – s sklepom ECB, v katerem določi zahteve – da mora sprejeti specifične ukrepe, da bi do določenega roka odpravila ugotovljeno pomanjkljivost.

Druga faza

Če banka izpolni zahteve do določenega roka, se postopek konča in za banko ne veljajo več nobeni ukrepi.

Če banka zahtev ne izpolni pravočasno:

  • Če je prvi sklep spremljala odločitev, da kazni začnejo avtomatično teči, kadar zahteve niso izpolnjene, kazni začnejo teči po preteku roka, kar pomeni, da ni potreben naknaden sklep, ki bi nalagal periodične denarne kazni.
  • Če prvega sklepa ni spremljala odločitev, da kazni začnejo avtomatično teči, kadar zahteve niso izpolnjene, ECB naloži periodične denarne kazni v drugem, ločenem sklepu ECB. Te začnejo teči od datuma, ki je določen v sklepu. 

To ne pomeni, da mora banka izvesti prenos denarja v ECB vsak dan po preteku roka. Pomeni, da se končni znesek, ki ga mora banka plačati na koncu postopka, poveča z vsakim dnem, ko je banka kršila zahteve. Pri obeh metodah lahko periodične denarne kazni tečejo največ šest mesecev od datuma začetka. Med celotnim postopkom banka in ECB redno medsebojno komunicirata in razpravljata o napredku, ki ga banka dosega pri izpolnjevanju zahtev.

Tretja faza

Potem ko je banka bodisi izpolnila zahteve bodisi so periodične denarne kazni tekle v obdobju, ki ni daljše od šestih mesecev – kar od tega se zgodi prej – denarne kazni nehajo teči. ECB obvesti banko o osnutku končne izvršilne odločitve, v kateri opredeli število dni, ko banka ni izpolnjevala zahtev, ter skupni znesek natečenih kazni. Banka lahko zatem poda pripombe na osnutek odločitve, preden je ta formalno sprejeta.

Četrta faza 

Potem ko je ECB obravnavala pripombe banke, sprejme končno izvršilno odločitev. ECB nato na spletnem mestu objavi informacije o odločitvi, med drugim ime banke, vrsto, naravo in trajanje kršitve ter končni znesek kazni, ki jo mora banka plačati. Končni znesek natečenih periodičnih denarnih kazni se določi na ravni posamezne banke in lahko doseže 5% povprečnega dnevnega prometa za vsak dan, ko banka ni izpolnjevala zahteve.

Se lahko banka pritoži zoper to odločitev?

Pritoži se lahko Upravnemu odboru za pregled ali Sodišču Evropske unije, če to želi. Lahko se tudi najprej pritoži Upravnemu odboru za pregled in zatem vloži pritožbo pri Sodišču Evropske unije. 

Kaj se zgodi, če banka tudi po šestih mesecih ne izpolnjuje zahtev?

Če banka tudi po zakonsko določenem najdaljšem obdobju še vedno ne izpolnjuje zahtev, lahko ECB uporabi druge ukrepe, ki jih ima na voljo v naboru nadzornih orodij, da bi uveljavila svojo odločitev, med katerimi so tudi sankcije.

Zakaj bi moralo biti bankam mar za podnebne spremembe?

Podnebna in okoljska tveganja imajo v bankah vse večjo vlogo. Poglejte si, kako lahko ekstremni vremenski pojavi vplivajo na banke ter kaj lahko te storijo, da bodo v prihodnosti še naprej opravljale pomembno vlogo, ki jo imajo kot kreditodajalci, in prispevale svoj delež k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo.

Priprave na naslednjih deset let izvajanja bančnega nadzora

Na voljo imamo obsežen nabor nadzornih orodij, ki jih lahko vedno uporabimo, pravi podpredsednik Nadzornega odbora Frank Elderson. Sorazmerna uporaba nadzorniških pooblastil, s katerimi lahko prisilimo banke, da odpravijo pomanjkljivosti, ni zgolj lepotni dodatek, ampak je mednarodna najboljša praksa, da banke ostanejo varne in trdne.

Govor Franka Eldersona

Tveganja moraš poznati, da bi jih lahko upravljal – ocenjevanje pomembnosti v bankah

Odkar smo začeli bankam nalagati roke, do katerih morajo oceniti svojo izpostavljenost podnebnim in okoljskim tveganjem, se je večina bank izurila na tem področju, pravi podpredsednik Nadzornega odbora Frank Elderson. Vseeno pa je pred nami še veliko dela.

Objava na nadzorniškem blogu
Žvižgaštvo