Pogosta vprašanja o optimizaciji procesa SREP

Nazadnje ažurirano 24. avgusta 2026

Zakaj smo izvedli pregled procesa SREP?

Okolje, v katerem deluje bančni nadzor v ECB, se stalno spreminja, saj strukturni premiki, zunanji šoki in nova tveganja ustvarjajo veliko negotovost. Da bi lahko še naprej izpolnjevali svoj mandat – ohranjali varnost in trdnost evropskih bank – smo v letu 2024 revidirali redni zdravstveni pregled bank, tj. proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Glavni cilj je bil povečati racionalnost in učinkovitost ob upoštevanju povratnih informacij iz revizije procesa SREP, ki jo je opravila strokovna skupina, in iz poročila, ki ga je objavilo Evropsko računsko sodišče, kakor tudi povratnih informacij drugih deležnikov o tem, kako optimizirati proces SREP.

Kaj smo želeli doseči z reformiranjem procesa SREP?

Z reformo so bili uvedeni preprostejši in fleksibilnejši nadzorni procesi ter krajša časovnica SREP. Namen reforme je tudi krepiti in ohranjati nadzorniško kulturo, ki se močneje osredotoča na ključna tveganja, podpira kvalitativno presojo za vsako posamezno banko ter spodbuja odločno in pravočasno ukrepanje, kadar je to potrebno. Poleg tega lahko zaradi sprememb sedaj jasneje komuniciramo z bankami, ki jih nadziramo, naše delo pa poteka bolj racionalno, transparentno in predvidljivo.

Kako smo spremenili proces SREP?

• Bolj osredotočeno ocenjevanje tveganj: nadzornikom smo dali več fleksibilnosti, da prednostno obravnavajo in se osredotočajo na ključna tveganja. Nadzorniki sedaj uporabljajo večletni pristop k ocenjevanju, ki jim omogoča, da vsa relevantna tveganja poglobljeno ocenijo v obdobju več let v skladu z okvirom dovoljenih ravni tveganja, namesto da bi vsa tveganja pregledovali vsako leto. Takšen fleksibilen pristop skupnim nadzorniškim skupinam omogoča, da bolj racionalno razporejajo vire, ne da bi se nadzorni standardi slabšali.
• Bolje integrirane nadzorne dejavnosti: okrepili smo način, kako povezujemo načrtovanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, poglobljenih analiz in horizontalnih tematskih pregledov, da bi dobili strukturiran in celovit pogled na tveganja v bankah. Z izboljšanimi procesi načrtovanja nadzornih aktivnosti je mogoče povečati sinergije in bankam pomagati, da bolje razumejo prednostne naloge nadzora.
• Uporaba celotnega nabora nadzornih orodij: izboljšujemo okvir eskalacije, da bi nadzornike spodbudili k uporabi celotnega sklopa nadzornih orodij, kadar pomanjkljivosti niso takoj odpravljene. Nabor orodij med drugim vključuje zavezujoče kvalitativne zahteve ter izvršilne in sankcijske ukrepe.
• Boljše komuniciranje: v odločitvah SREP so sedaj neposredno obravnavana ključna tveganja in nadzorniška pričakovanja. Vodnike smo revidirali tako, da je mogoče odločitve SREP aktualizirati manj pogosto kot enkrat letno, če ocene ne pokažejo pomembnih sprememb v profilu tveganosti banke in ni treba izdati nobenih novih zahtev.
• Stabilnejša metodologija: nadzorne metodologije smo poenostavili in jih naredili stabilnejše: priročnik SREP se sedaj aktualizira manj pogosteje, spremembe pa so združene in objavljene skupaj samo v določenih letih, da se novi elementi ne uvajajo vsako leto. Stabilen metodološki okvir zagotavlja tudi doslednost ocenjevanja v procesu SREP skozi čas. Tako je za banke nadzor bolj predvidljiv, kar pomeni, da je mogoče rezultate SREP natančneje primerjati skozi čas in med institucijami.
• Boljša uporaba IT sistemov in analitike: sedanja digitalna agenda predvideva velike naložbe v IT sisteme in podatkovno analitiko s ciljem, da se uvedejo napredne tehnologije, kot je generativna umetna inteligenca, ki bodo nadzornikom v pomoč pri rutinskih nalogah.

Kako smo spremenili časovnico procesa SREP?

Časovnica procesa SREP je bila leta 2025 optimizirana. Proces se sedaj zaključi do konca oktobra vsako leto, kar je prej kot pred izvedbo prilagoditev. Spremembe omogočajo pravočasno obveščanje bank o končni odločitvi SREP, so usklajene s cilji, da se v okviru reforme racionalizira proces SREP, ter povečujejo učinkovitost nadzora.

Glavni mejniki:

• Sestanki v okviru nadzorniškega dialoga se začnejo proti koncu junija in končajo do sredine julija. Ta časovni načrt od bank terja, da izvedejo vse potrebne prilagoditve v načrtovanju in se učinkovito pripravijo, kar bo omogočilo smiselne nadzorniške razprave.
• Obdobje, ko lahko banke uveljavljajo pravico do izjave, se začne v začetku avgusta. Ker to sovpada s poletnim počitniškim časom, je bilo obdobje pravice do izjave podaljšano z dveh na štiri tedne do konca meseca, tako da imajo banke več časa za pregled osnutka odločitve SREP in uveljavljanje pravice do izjave.
• Končna odločitev SREP se bankam uradno sporoči do konca oktobra, v primerjavi z decembrom pred izvedbo reforme. Nadzorniki so odločeni, da skrajšajo čas do sprejetja odločitve, kar podpira in izboljšuje tudi načrtovanje naslednjega nadzornega cikla.

Kako smo izboljšali predlogo za odločitve SREP?

Odločitve SREP so sedaj bolj optimizirane, saj se osredotočajo na najpomembnejša tveganja in nadzorniške ukrepe, tako da so pomisleki nadzornikov jasno posredovani bankam.

Za večjo jasnost in osredotočenost je bila oblika odločitev SREP spremenjena. Glavne ugotovitve in veljavne zahteve so sedaj jasno predstavljene v posebnih razdelkih odločitve SREP. Kvalitativne zahteve in priporočila so navedeni v prilogi, tako da lahko banke hitro ugotovijo, kateri so glavni ukrepi, hkrati pa imajo še vedno dostop do temeljite razlage nadzorniških pričakovanj. Ob tem velja opozoriti, da se morajo banke vedno pravočasno odzvati na vse nadzorne ukrepe, o katerih so obveščene tekom leta.

Izboljšana oblika odločitev povečuje transparentnost in pomaga bankam, da bolje razumejo rezultate SREP. To ne pomeni, da se spreminja fokus nadzora ali da se nadzor zmanjšuje. Zaradi spremenjene oblike smo »dopise upravi banke« prenehali uporabljati kot spremne dokumente v odločitvah SREP. Komunikacijo dopolnjujejo sestanki v okviru nadzorniškega dialoga, na katerih so predstavljene dodatne podrobnosti, ki jih banke lahko posredujejo upravnemu in nadzornemu odboru.

Kako smo spremenili nadaljnje ukrepanje na podlagi nadzorniških ugotovitev?

Razvili smo nov večstopenjski pristop k temu, kako spremljamo nadaljnje ukrepanje na podlagi nadzorniških ugotovitev in ukrepov. Po tem pristopu se lahko nadzorniki osredotočajo na najpomembnejša vprašanja in enostavneje nadalje ukrepajo v zvezi z manj resnimi ugotovitvami. To pomeni:

• Da k manj resnim ugotovitvam (to so vse ugotovitve F1 in večina ugotovitev F2) pristopajo v obliki opomnikov za obravnavo ugotovitev (priporočil) ali opomnikov za izpolnitev ugotovitev (obveznosti) v primeru preverjanja notranjih modelov. Za odpravo pomanjkljivosti, ki izhajajo iz omenjenih ugotovitev, morajo banke zgolj potrditi, da so sprejele zadostne ukrepe, s katerimi izpolnjujejo ugotovitve, kar pomeni, da jim ni treba predložiti dodatne dokumentacije. Vseeno morajo v obdobju petih let hraniti vso dokumentacijo, ki dokazuje, da so bila vprašanja ustrezno obravnavana, če bi bili v prihodnje izvedeni naključni ex post pregledi. Ukrepi na podlagi ugotovitev F1 in F2 vsebujejo standardizirane formulacije in privzeti rok, razen če se skupna nadzorniška skupina ne odloči drugače.
• Da skupne nadzorniške skupine v primeru resnih ugotovitev (F3 in F4) še naprej izvajajo rutinsko spremljanje.
• Da imajo banke na našem zunanjem portalu vedno dostop do statusa vseh ugotovitev in ukrepov ter da same potrdijo zaključek ukrepov iz večstopenjskega pristopa.

Banke so same odgovorne za obravnavo manj resnih ugotovitev, pri čemer uporabljajo ustrezen postopek notranjega upravljanja. Skupne nadzorniške skupine ne preverjajo aktivno, kako so banke obravnavale omenjene ugotovitve, vendar lahko izvajajo naključne preglede. Če so pri statusu odpravljanja pomanjkljivosti ugotovljena odstopanja, jih skupne nadzorniške skupine upoštevajo v tekočem ocenjevanju in lahko po potrebi pripravijo nove specifične ugotovitve. Odvisno od narave vprašanja in od tega, ali se ponavlja, bi to lahko privedlo do nadaljnjega nadzorniškega ukrepanja ali, v bolj resnih primerih, do izvršilnih ukrepov.

Kdaj je ECB začela uporabljati novo metodologijo določanja zahtev v okviru drugega stebra?

Revidirana metodologija določanja kapitalskih zahtev v okviru drugega stebra (P2R) je bila objavljena 18. novembra 2025, ECB pa jo je začela uporabljati na začetku cikla SREP 2026. Zahteve P2R, ki temeljijo na novi metodologiji, začnejo veljati 1. januarja 2027. Več podrobnosti je na voljo na posebni spletni strani o P2R.

Kaj smo se naučili iz poskusne izvedbe? Ali se bodo kapitalske zahteve spremenile?

S poskusno izvedbo leta 2025 smo ovrednotili učinek sprememb. Povratne informacije nadzornikov potrjujejo, da je nova metodologija preprostejša in enostavnejša za uporabo kot prejšnji pristop, ter še naprej zagotavlja, da so zahteve P2R določene skladno z oceno tveganj v procesu SREP. Z novo metodologijo se ne bo spremenil način, kako presojamo in ocenjujemo tveganja, s katerimi se soočajo posamezne banke.

Ker je revidirana metodologija še naprej tesno povezana z ocenami tveganj v procesu SREP, ki odražajo nadzorniški pogled na profil tveganosti vsake banke, ne pričakujemo, da bo povzročila nenadne spremembe v kapitalskih zahtevah na ravni sistema. Zahteve P2R bodo še naprej odražale individualen profil tveganosti bank in notranje kontrole, ki so jih banke vzpostavile za obravnavo tveganj, s katerimi se soočajo.

Kaj prehod na novo metodologijo v praksi pomeni za banke?

Revidirana metodologija se uporablja kot del procesa SREP, katerega rezultati ostajajo glavni kanal za obveščanje bank o nadzorniških pričakovanjih in zahtevah. Pristop k določanju zahtev P2R se sicer spreminja, vendar bodo banke še naprej imele jasen vpogled v to, kako ocene posameznih tveganj prispevajo h končnim rezultatom.

Z novo metodologijo banke lažje razumejo rezultate v okviru drugega stebra ter na njihovi podlagi ukrepajo.

Kako revidirana metodologija P2R upošteva priporočila strokovne skupine o revidiranju procesa SREP iz leta 2023?

Nadzorni odbor je sklenil, da se bo metodologija P2R revidirala kot del širše reforme procesa SREP ob upoštevanju priporočil neodvisne strokovne skupine iz leta 2023 za enostavnejšo in zanesljivejšo metodologijo.

Revidirano metodologijo je mogoče uporabljati učinkoviteje in veliko enostavneje, kot je bilo potrjeno tudi v poskusni izvedbi z nadzorniki. Točkovne ocene SREP, ki so ključni element nadzorniške metodologije, ostajajo izhodišče za določitev zahtev P2R. Nova metodologija še naprej zagotavlja, da lahko pomembna tveganja, ki niso krita ali niso krita v zadostni meri v okviru prvega stebra, neposredno vplivajo na zahteve P2R. Nadzorniška presoja ostaja eden od temeljev metodologije, vendar je omejena in podvržena pregledu na drugi obrambni črti.

Poleg tega nova metodologija določanja zahtev P2R ne uporablja več podatkov o ICAAP. Vseeno se ocena zanesljivosti procesa ICAAP še naprej upošteva v okviru SREP, in sicer v oceni poslovnega modela, notranjega upravljanja, obvladovanja tveganj in celotnega upravljanja tveganj, kar pomeni, da lahko vpliva na kapitalske zahteve. S tem se obravnava zlasti priporočilo 2.3 iz poročila strokovne skupine iz leta 2023.

Poleg tega bo nova metodologija omogočala bolj neposreden vpliv na P2R, če potencialno dolgotrajne pomanjkljivosti (na primer v zvezi z notranjimi kontrolami ali notranjim upravljanjem) niso takoj odpravljene ali če se izkaže, da drugi nadzorniški ukrepi niso zadostni, kar je v skladu s priporočilom 3.2 strokovne skupine.