Pogosta vprašanja o procesu SREP v prihodnosti
Zakaj smo opravili pregled procesa SREP?
Naši nadzorniški procesi so nam dobro služili, vendar se spreminja okolje, v katerem delujemo, saj strukturni premiki, zunanji šoki in nova tveganja ustvarjajo okolje velike negotovosti. Da bi lahko še naprej izpolnjevali naš mandat zagotavljanja varnosti evropskih bank, smo opravili pregled procesa SREP, da bi ta še naprej služil svojemu namenu in bi bili naši nadzorniški procesi še bolj uspešni in učinkoviti kot prej. Zato smo upoštevali priporočila o tem, kako optimizirati proces SREP, ki sta jih pripravila strokovna skupina za pregled procesa SREP in Evropsko računsko sodišče v svojem poročilu.
Kaj smo s pregledom procesa SREP želeli doseči?
Zaradi ukrepov, sprejetih na podlagi pregleda, bodo nadzorniški procesi enostavnejši in fleksibilnejši, časovnica procesa SREP pa bo krajša. Namen ukrepov je tudi krepiti in ohranjati nadzorniško kulturo, ki se močneje osredotoča na ključna tveganja, podpira kvalitativno presojo za vsako posamezno banko ter spodbuja odločno in pravočasno ukrepanje, kadar je to potrebno. Poleg tega bomo zaradi sprememb lahko jasneje komunicirali z bankami, ki jih nadziramo, naše delo pa bo bolj učinkovito, transparentno in predvidljivo.
Kako spreminjamo proces SREP?
- Celovito načrtovanje: naše nadzorne dejavnosti bodo bolj odražale in se nanašale na prednostne naloge nadzora, ki jih vsako leto določi Nadzorni odbor. Tako bodo nadzorniki lažje načrtovati svoje dejavnosti skozi vse leto in pri tem upoštevali zunanje okolje in tveganja v posameznih bankah.
- Večletno ocenjevanje: na podlagi pozitivnih izkušenj z večletnim ocenjevanjem, ki smo ga prvič uvedli v ocenjevalnem ciklu SREP 2023 in 2024, bomo ta pristop v prihodnje v celoti uporabljali v procesu SREP. To pomeni, da bomo tveganja v bankah še naprej ocenjevali celovito, vendar se bodo naše nadzorniške skupine vsako leto prednostno osredotočale na nekaj posameznih modulov, preostala tveganja pa bodo ocenjevale pozneje v skladu z okvirom dovoljenih ravni tveganja.
- Fleksibilen sistem ocenjevanja tveganj: nekatere ocene tveganj, ki niso povezane z objavo letnih finančnih poročil v marcu – vključno z ocenami poslovnih modelov, notranjega upravljanja in drugih kvalitativnih področij – lahko skupne nadzorniške skupine bolj fleksibilno diskrecijsko izvedejo skozi vse leto. To bo omogočilo večjo učinkovitost pri kvantitativnem ocenjevanju, obenem pa se bo celoten proces skrajšal.
- Sorazmernost: to načelo je temelj bančnega nadzora v ECB in se bo v večji meri uporabljalo v celotnem procesu SREP. Tako bomo na primer poenostavili notranje poročanje za manjše banke.
- Nadzorne metodologije: naša metodologija ima trdne temelje in prizadevali si bomo, da se bodo naši prihodnji pregledi osredotočali na nova tveganja in bodo enostavnejši. Trenutno na primer izvajamo pregled metodologije za določanje kapitalske zahteve iz drugega stebra (P2R), da bi bila enostavnejša in bolj transparentna.
- IT in analitična orodja: še naprej bomo uporabljali nadzorniške tehnologije, s katerimi bomo preoblikovali in optimizirali naše procese ob podpori najnovejših razpoložljivih inovacij.
- Jasne in jedrnate odločitve: odločitve SREP bomo skrajšali tako, da se bomo osredotočili na ključne pomisleke nadzornikov, predstavili pričakovanja in po potrebi vključili izvedljive ukrepe. S tem se bo skrajšala tudi časovnica procesa SREP, ker bo potrebnega manj časa za pripravo, pravni pregled in prevod odločitev.
Ali boste spremenili način izračunavanja kapitalskih zahtev? Če da, kdaj?
Želimo, da bi bil proces določanja kapitalskih zahtev učinkovitejši. Kapitalska zahteva iz drugega stebra bo ostala vezana na proces SREP in bo odražala celovit pogled nadzornikov na profil tveganosti banke. Revidirana metodologija za določanje kapitalske zahteve iz drugega stebra se bo najprej testirala in se bo začela izvajati šele leta 2026. Deležniki in panoga bodo pravočasno obveščeni o morebitnih spremembah.
Kateri koraki so že bili narejeni?
Naredili smo že nekaj korakov za izboljšanje naših nadzorniških procesov prek prednostnih nalog nadzora. Leta 2023 smo na primer uvedli nov okvir dovoljenih ravni tveganja in začeli izvajati večletno ocenjevanje v procesu SREP. Od začetka izvajanja evropskega bančnega nadzora v letu 2014 vse pogosteje uporabljamo dobre prakse in študije primerov. Leta 2021 smo bankam začeli pošiljati pismo poslovodstvu kot del odločitve SREP, da bi zagotovili večjo transparentnost v zvezi s pomisleki nadzornikov. Poleg tega smo poenostavili izvajanje primerjalnih analiz ter z avtomatizacijo ponavljajočih se korakov izboljšali obdelavo in analizo podatkov.
Kaj sledi?
Spremembe procesa SREP bomo izvajali postopno v ciklu 2025, ki se bo končal oktobra, in v ciklu 2026, ki se bo končal septembra, in sicer s postopnimi popravki, ki se bodo izvajali v naslednjih dveh letih. Večletno ocenjevanje, fleksibilni sistem ocenjevanja tveganj in krajše odločitve SREP bodo na primer uvedeni v ciklu SREP 2025, nova metodologija za določanje kapitalske zahteve iz drugega stebra pa se bo začela uporabljati v ciklu 2026.
S postopnim pristopom bomo zagotovili, da bodo spremembe združljive s časovnicami drugih povezanih procesov in bodo vključeni vsi relevantni deležniki. Spremljali bomo napredek, Nadzorni odbor pa bo preučil uvajanje sprememb in upošteval spoznanja, pridobljena pri izvajanju teh ukrepov.