Pogosta vprašanja o bodočem procesu SREP

Nazadnje ažurirano 18. novembra 2025

Zakaj smo izvedli pregled procesa SREP?

Okolje, v katerem deluje bančni nadzor v ECB, se spreminja, saj strukturni premiki, zunanji šoki in nova tveganja ustvarjajo veliko negotovost. Da bi lahko še naprej uresničevali svoj mandat, torej ohranjali varnost evropskih bank, smo revidirali redni zdravstveni pregled bank – proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) – da bi povečali njegovo učinkovitost in uspešnost. Upoštevali smo povratne informacije strokovne skupine o revidiranju procesa SREP in poročilo Evropskega računskega sodišča kakor tudi povratne informacije vseh deležnikov o tem, kako racionalizirati proces SREP.

Kaj smo želeli doseči s pregledom procesa SREP?

Cilj reforme so preprostejši in fleksibilnejši nadzorni procesi ter krajša časovnica SREP. Namen je tudi krepiti in ohranjati nadzorniško kulturo, ki se močneje osredotoča na ključna tveganja, podpira kvalitativno presojo za vsako posamezno banko ter spodbuja odločno in pravočasno ukrepanje, kadar je to potrebno. Poleg tega bomo zaradi sprememb lahko jasneje komunicirali z bankami, ki jih nadziramo, naše delo pa bo bolj učinkovito, transparentno in predvidljivo.

Kako spreminjamo proces SREP?

• Bolj osredotočeno ocenjevanje tveganj: nadzorniki bodo imeli več fleksibilnosti, da prednostno obravnavajo in ocenjujejo ključna tveganja. Uporabljali bodo večletni pristop, ki jim omogoča, da vsa relevantna tveganja poglobljeno ocenjujejo v obdobju več let v skladu z okvirom dovoljenih ravni tveganja, namesto da bi vsa tveganja pregledovali vsako leto. Takšen fleksibilen pristop bo skupnim nadzorniškim skupinam omogočal, da učinkoviteje razporejajo vire, ne da bi se nadzorni standardi slabšali.
• Boljše povezovanje nadzornih aktivnosti: v novem procesu SREP bo načrtovanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, poglobljenih analiz in horizontalnih tematskih pregledov medsebojno bolj povezano, kar bo omogočilo strukturiran in celovit pogled na tveganja v bankah. Z boljšim načrtovanjem nadzornih dejavnosti se bodo izkoristile sinergije, banke pa bodo bolje razumele prednostne naloge nadzora.
• Uporaba celotnega nabora nadzornih orodij: kadar pomanjkljivosti ne bodo hitro odpravljene, bo mogoče uporabiti bolj učinkovito in pravočasno eskalacijo. To vključuje zavezujoče kvalitativne zahteve ter izvršilne ukrepe in sankcije, kadar je to potrebno.
• Boljše komuniciranje: odločitve SREP se neposredno nanašajo na ključna tveganja in nadzorniška pričakovanja. Če ocene ne kažejo pomembnih sprememb v profilu tveganosti banke, se lahko odločitev SREP posodobi manj pogosto kot enkrat letno.
• Stabilnejše metodologije: nadzorne metodologije bodo bolj enostavne in bolj stabilne. S stabilnimi metodologijami je zagotovljena doslednost skozi čas, s čimer je nadzor za banke bolj predvidljiv, primerjalne analize pa so boljše.
• Boljša uporaba IT sistemov in analitike: digitalna agenda ECB med leti 2024 in 2028 predvideva naložbe v IT sisteme in podatkovno analitiko z uvajanjem naprednih tehnologij, kot je generativna umetna inteligenca, ki bodo nadzornikom v pomoč pri rutinskih nalogah.

Kako spreminjamo časovnico SREP?

Časovnica SREP 2025 je bila optimizirana, tako da bo proces zaključen do konca oktobra, torej prej kot v preteklih letih. Tako bodo banke končno odločitev SREP prejele dovolj zgodaj, hkrati pa so spremembe usklajene s cilji reforme SREP, da se poveča učinkovitost, kar bo prispevalo k večji uspešnosti nadzora.

Ključni mejniki so naslednji:

• Sestanki v okviru nadzorniškega dialoga se začnejo proti koncu junija in končajo do srede julija. Novi časovni načrt od bank zahteva, da izvedejo vse potrebne prilagoditve in se učinkovito pripravijo, kar bo omogočilo smiselne nadzorniške razprave.
• Obdobje, ko lahko banke uveljavljajo pravico do izjave, se začne v začetku avgusta. Da bi se upoštevalo poletno obdobje, je obdobje pravice do izjave podaljšano z dveh na štiri tedne do konca meseca, tako da imajo banke več časa za pregled odločitve SREP in uveljavljanje pravice do izjave.
• Končna odločitev SREP se bankam uradno sporoči do konca oktobra (v primerjavi z decembrom v prejšnjem ciklu). Nadzorniki so odločeni, da skrajšajo čas do sprejetja odločitve, kar podpira in izboljšuje načrtovanje naslednjega nadzornega cikla.

Če ocene kažejo, da se profil tveganosti institucije ni bistveno spremenil in da obstoječih ukrepov ni treba spremeniti, se odločitev SREP pod določenimi pogoji lahko posodablja manj pogosto. Ta pristop, ki se je prej uporabljal pri omejenem številu bank, bo zdaj razširjen.

Takšen pristop zagotavlja ravnotežje med učinkovito in hitro komunikacijo ter postopkovno skrbnostjo, s čimer nadzorni proces postaja hitrejši in odzivnejši.

Kako izboljšujemo predlogo za odločitve SREP?

Nove odločitve SREP so bolj optimizirane, saj se osredotočajo na najpomembnejša tveganja in nadzorniške ukrepe, tako da so pomisleki nadzornikov jasno posredovani bankam.

Za večjo jasnost in osredotočenost je bila oblika odločitev SREP 2025 spremenjena. Glavne ugotovitve in veljavne zahteve bodo v novi odločitvi SREP jasno predstavljene v posebnih razdelkih. Kvalitativne zahteve in priporočila bodo navedeni v prilogi, tako da bodo lahko banke hitro ugotovile, kateri so glavni ukrepi, hkrati pa bodo še vedno imele dostop do temeljite razlage nadzorniških pričakovanj. Ob tem velja opozoriti, da se morajo banke vedno pravočasno odzvati na vse nadzorne ukrepe, o katerih so obveščene tekom leta.

Namen nove oblike je povečati transparentnost in omogočiti bankam, da hitro in natančno razumejo rezultate procesa SREP. To ne pomeni, da se spreminja fokus nadzora ali da se nadzor zmanjšuje. Zaradi spremenjene oblike bomo »pisma upravi banke« prenehali uporabljati kot spremne dokumente v odločitvah SREP. Komunikacijo bodo dopolnjevali sestanki v okviru nadzorniškega dialoga, na katerih bodo predstavljene dodatne podrobnosti, ki jih banke lahko posredujejo upravnemu in nadzornemu odboru.

Kako spreminjamo nadaljnje ukrepanje na podlagi nadzorniških ugotovitev?

Razvili smo nov večstopenjski pristop k temu, kako spremljamo nadaljnje ukrepanje na podlagi nadzorniških ugotovitev in ukrepov. Po tem pristopu se bodo lahko nadzorniki osredotočali na najpomembnejša vprašanja in enostavneje nadalje ukrepali v zvezi z manj resnimi ugotovitvami. To pomeni:

• da bodo k manj resnim ugotovitvam (to so vse ugotovitve F1 in večina ugotovitev F2) pristopali v obliki opomnikov za obravnavo ugotovitev (priporočil) ali opomnikov za izpolnitev ugotovitev (obveznosti) v primeru preverjanja notranjih modelov. Za odpravo pomanjkljivosti, ki izhajajo iz omenjenih ugotovitev, bodo morale banke zgolj potrditi, da so sprejele zadostne ukrepe, s katerimi izpolnjujejo ugotovitve, zato jim ne bo treba predložiti dodatne dokumentacije. Vseeno bodo morale hraniti vso dokumentacijo, ki dokazuje, da so bila vprašanja ustrezno obravnavana, in sicer za obdobje petih let zaradi morebitnih prihodnjih naključnih ex post pregledov. Ukrepi na podlagi ugotovitev F1 in F2 bodo vsebovali standardizirane formulacije in privzeti rok, razen če se skupna nadzorniška skupina ne odloči drugače;
• da bodo skupne nadzorniške skupine v primeru resnih ugotovitev (F3 in F4) še naprej izvajale rutinsko spremljanje;
• da bodo imele banke na našem zunanjem portalu vedno dostop do statusa vseh ugotovitev in ukrepov.

Banke bodo same odgovorne za obravnavo manj resnih ugotovitev, pri čemer bodo uporabljale ustrezen postopek notranjega upravljanja. Skupne nadzorniške skupine ne bodo aktivno preverjale, kako so banke obravnavale omenjene ugotovitve, vendar bodo lahko izvajale naključne preglede. Če bodo pri statusu odpravljanja pomanjkljivosti ugotovljena odstopanja, jih bodo skupne nadzorniške skupine upoštevale v tekočem ocenjevanju in lahko po potrebi pripravijo nove specifične ugotovitve. Odvisno od narave in ponovitve problema bi to lahko privedlo do nadaljnjega nadzorniškega ukrepanja ali, v bolj resnih primerih, do izvršilnih ukrepov.

Kaj se je zgodilo od zadnje komunikacije o revidirani metodologiji za kapitalske zahteve iz drugega stebra?

Odkar smo marca letos nazadnje javno komunicirali o revidirani metodologiji za kapitalske zahteve iz drugega stebra (P2R), se je veliko zgodilo. Z vsemi skupnimi nadzorniškimi skupinami smo poskusno izvedli metodologijo in potrdili, da dosega cilje poenostavitve in učinkovitosti, ter je bolj občutljiva na tveganja iz drugega stebra, tj. tista tveganja, ki niso krita ali niso v zadostni meri krita v prvem stebru. Rezultati poskusne izvedbe so bili zadovoljivi, metodologija pa se bo začela uporabljati v ciklu SREP 2026.

Kaj smo se naučili iz poskusne izvedbe? Ali se bodo kapitalske zahteve spremenile?

Povratne informacije nadzornikov potrjujejo, da je nova metodologija preprostejša in enostavnejša za uporabo kot prejšnji pristop, ter še naprej zagotavlja, da so zahteve P2R določene skladno z oceno tveganj v procesu SREP. Z novo metodologijo se ne bo spremenil način, kako presojamo in ocenjujemo tveganja, s katerimi se soočajo posamezne banke.

Ker je revidirana metodologija še naprej tesno povezana z ocenami tveganj v procesu SREP, ki odražajo nadzorniški pogled na profil tveganosti vsake banke, ne pričakujemo, da bo povzročila nenadne spremembe v kapitalskih zahtevah. Kapitalske zahteve iz drugega stebra bodo še naprej odražale individualen profil tveganosti bank in notranje kontrole, ki so jih banke vzpostavile za obravnavo teh tveganj.

Kaj prehod na novo metodologijo v praksi pomeni za banke?

Revidirana metodologija se bo uporabljala kot del procesa SREP, katerega rezultati ostajajo glavni kanal za obveščanje bank o nadzorniških pričakovanjih in zahtevah. Pristop k določanju zahtev P2R se sicer spreminja, vendar bodo banke še naprej imele jasen vpogled v to, kako ocene posameznih tveganj prispevajo h končnim rezultatom.

S prehodom na novo metodologijo bodo banke lažje razumele rezultate v okviru drugega stebra in na njihovi podlagi ukrepale.

Kdaj se bo začela izvajati nova metodologija za določanje zahtev iz drugega stebra?

ECB bo začela novo metodologijo uporabljati s ciklom SREP 2026. Več podrobnosti o revidirani metodologiji P2R je bilo nedavno objavljenih tukaj. Zahteve P2R, ki temeljijo na novi metodologiji, bodo začele veljati 1. januarja 2027.

Kako revidirana metodologija P2R upošteva priporočila strokovne skupine o revidiranju procesa SREP iz leta 2023?

Nadzorni odbor je sklenil, da se bo metodologija P2R revidirala kot del širše reforme procesa SREP ob upoštevanju priporočil neodvisne strokovne skupine iz leta 2023, da bi postala enostavnejša in zanesljivejša.

Revidirano metodologijo je mogoče uporabljati učinkoviteje in veliko enostavneje, kot je bilo potrjeno tudi v poskusni izvedbi z nadzorniki. Rezultati SREP, ki so največji adut nadzorne metodologije, ostajajo izhodišče pri določanju zahtev P2R, nova metodologija pa še naprej zagotavlja, da lahko pomembna tveganja, ki niso krita ali niso v zadostni meri krita v prvem stebru, neposredno vplivajo na zahteve P2R. Nadzorniška presoja ostaja eden od stebrov metodologije, vendar je omejena in podvržena pregledu na drugi obrambni črti.

Poleg tega nova metodologija določanja zahtev P2R ne uporablja več podatkov o ICAAP. Vseeno se ocena zanesljivosti procesa ICAAP še naprej upošteva v okviru SREP, in sicer v oceni poslovnega modela, notranjega upravljanja, obvladovanja tveganj in celotnega upravljanja tveganj, kar pomeni, da lahko vpliva na kapitalske zahteve. S tem se obravnava zlasti priporočilo 2.3 iz poročila strokovne skupine iz leta 2023.

Poleg tega bo nova metodologija omogočala bolj neposreden vpliv na kapitalske zahteve iz drugega stebra, če potencialno dolgotrajne pomanjkljivosti (na primer v zvezi z notranjimi kontrolami ali notranjim upravljanjem) niso takoj odpravljene ali če se izkaže, da drugi nadzorniški ukrepi niso zadostni, kar je v skladu s priporočilom 3.2 strokovne skupine.