Pogosta vprašanja o bodočem procesu SREP

Zadnja posodobitev: 11. julij 2025

Zakaj smo izvedli pregled procesa SREP?

Naši nadzorniški procesi so nam minula leta dobro služili, vendar se razmere, v katerih delujemo, spreminjajo, saj strukturni premiki, zunanji šoki in nova tveganja ustvarjajo okolje velike negotovosti. Da bi lahko še naprej izpolnjevali naš mandat zagotavljanja varnosti evropskih bank, smo prenovili naš redni zdravstveni pregled bank – proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) – da bi bil ta še naprej primeren za svoj namen in bi bili naši nadzorniški procesi še bolj učinkoviti kot prej. Zato smo upoštevali priporočila o tem, kako optimizirati proces SREP, ki sta jih pripravila strokovna skupina za pregled procesa SREP in Evropsko računsko sodišče v svojem poročilu.

Kaj smo želeli doseči s pregledom procesa SREP?

Z ukrepi, sprejetimi na podlagi pregleda, bodo nadzorniški postopki postali enostavnejši in prožnejši, časovnica procesa SREP pa se bo skrajšala. Namen ukrepov je tudi krepiti in ohranjati nadzorniško kulturo, ki se močneje osredotoča na ključna tveganja, podpira kvalitativno presojo za vsako posamezno banko ter spodbuja odločno in pravočasno ukrepanje, kadar je to potrebno. Poleg tega bomo zaradi sprememb lahko jasneje komunicirali z bankami, ki jih nadziramo, naše delo pa bo bolj učinkovito, transparentno in predvidljivo.

Kako spreminjamo proces SREP?

• Prožen sistem ocenjevanja tveganj: nadzorniki bodo imeli več svobode, da dajo prednost ključnim tveganjem in tem namenijo največ pozornosti. Uporabljali bodo strategijo večletnega ocenjevanja, ki jim omogoča, da vsa relevantna tveganja podrobno pregledajo čez več let v skladu z okvirom dovoljenih ravni tveganja, namesto da bi vsa tveganja pregledovali vsako leto. Takšen prožni pristop bo skupnim nadzorniškim skupinam omogočal, da učinkoviteje razporejajo vire.
• Celostno načrtovanje: v novem procesu SREP bo načrtovanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem ter načrtovanje poglobljenih analiz in horizontalnih tematskih pregledov medsebojno bolj povezano, da bi dobili strukturiran in celovit pregled nad tveganji bank. Z boljšim načrtovanjem nadzornih dejavnosti se bodo izkoristile sinergije, banke pa bodo bolje razumele prednostne naloge nadzora.
• Uporaba celotnega nabora nadzorniških orodij: kadar pomanjkljivosti ne bodo hitro odpravljene, bo mogoče hitreje in učinkoviteje sprejeti strožje nadzorniške ukrepe. To vključuje zavezujoče kvalitativne zahteve ter izvršilne ukrepe in sankcije, kadar so te potrebne.
• Jasne in koncizne odločitve: nadzorniško obveščanje bo postalo bolj jedrnato. V odločitvah SREP bodo neposredno obravnavana ključna tveganja in nadzorniška pričakovanja. Če ocena ne bo pokazala bistvenih sprememb v profilu tveganosti banke, se bo odločitev SREP lahko posodabljala tudi manj pogosto kot enkrat letno.
• Poenostavitev: nadzorne metodologije bodo poenostavljene in zasnovane tako, da bodo bolj stabilne.
• IT orodja in analitična orodja: digitalna agenda ECB med leti 2024 in 2028 predvideva naložbe v informacijske sisteme in podatkovno analitiko ter uvajanje naprednih tehnologij, kot je generativna umetna inteligenca, ki bodo nadzornikom pomagale pri rutinskih nalogah.

Kako spreminjamo časovnico SREP?

Časovnica SREP 2025 je bila optimizirana, tako da bo proces zaključen do konca oktobra, torej prej kot v preteklih letih. Tako bodo banke končno odločitev SREP prejele dovolj zgodaj, hkrati pa so spremembe usklajene s cilji reforme SREP za povečanje učinkovitosti, kar bo prispevalo k večji uspešnosti nadzora.

Glavni mejniki v procesu SREP:

• Sestanki v okviru nadzorniškega dialoga se začnejo proti koncu junija in končajo do srede julija. Novi časovni načrt od bank zahteva, da izvedejo vse potrebne prilagoditve in se učinkovito pripravijo na sestanke, da omogočijo smiselne nadzorniške razprave.
• Obdobje, v katerem banke lahko uveljavljajo pravico do izjave, se začne v začetku avgusta. Da bi se upoštevalo poletno obdobje, je obdobje pravice do izjave podaljšano z dveh na štiri tedne do konca meseca, tako da imajo banke več časa za pregled odločitve SREP in uveljavljanje pravice do izjave.
• Končna odločitev SREP se bankam uradno sporoči do konca oktobra (v primerjavi z decembrom v prejšnjem ciklu). Nadzorniki so odločeni, da skrajšajo čas do sprejetja odločitve, kar podpira in izboljšuje načrtovanje naslednjega nadzornega cikla.

Če ocena kaže, da se profil tveganosti institucije ni bistveno spremenil in da obstoječih ukrepov ni treba spremeniti, se odločitev SREP pod določenimi pogoji lahko posodablja manj pogosto. Ta pristop, ki se je prej uporabljal za omejeno število bank, bo zdaj razširjen.

Takšen pristop zagotavlja ravnotežje med učinkovito in hitro komunikacijo ter postopkovno skrbnostjo, s čimer nadzorni proces postaja hitrejši in odzivnejši.

Kako izboljšujemo predlogo za odločitve SREP?

Nove odločitve SREP bodo postale enostavnejše in bolj jedrnate, s poudarkom na najpomembnejših tveganjih in nadzorniških ukrepih, tako da bodo težave, ki jih ugotovijo nadzorniki, jasno predstavljene bankam.

Za večjo jasnost in izrazitejše poudarke bo oblika odločitev SREP 2025 nekoliko spremenjena. Glavne ugotovitve in veljavne zahteve bodo jasno predstavljene v ustreznih razdelkih nove odločitve SREP. Kvalitativne zahteve in priporočila bodo navedeni v prilogi, tako da bodo banke lahko hitro ugotovile, kateri so glavni ukrepi, hkrati pa bodo še vedno imele dostop do temeljite razlage nadzorniških pričakovanj. Ob tem velja opozoriti, da morajo banke vedno pravočasno ukrepati v zvezi z vsemi nadzornimi ukrepi, o katerih so obveščene tekom leta.

Namen nove oblike je povečati transparentnost in omogočiti bankam, da hitro in natančno razumejo svoj rezultat procesa SREP. To ne pomeni, da se spreminja fokus nadzora ali da se nadzor zmanjšuje. Zaradi spremembe oblike bomo »pisma upravi banke« prenehali uporabljati kot spremne dokumente v odločitvah SREP. Takšno komunikacijo bodo dopolnjevali sestanki v okviru nadzorniškega dialoga, na katerih bodo predstavljene dodatne podrobnosti, ki naj jih banke posredujejo svojemu upravnemu in nadzornemu odboru.

Kako poenostavljamo metodologijo za določanje zahtev iz drugega stebra?

Za poenostavitev postokov in zanesljivost metodologije bodo zahteve iz drugega stebra bolj neposredno odvisne od relevantnih področij tveganja, večja tveganja pa bodo še naprej vodila do slabših točkovnih ocen SREP in višjih kapitalskih zahtev iz drugega stebra. Rezultati procesa ICAAP (proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala) ne bodo več neposredno vplivali na zahtevo iz drugega stebra, vseeno pa se bo nadzorniška ocena procesa ICAAP, ki ga izvedejo banke, tudi v prihodnje upoštevala v oceni SREP za področja poslovnega modela, notranjega upravljanja in celotnega upravljanja tveganj.

Nova metodologija bo učinkoviteje naslavljala morebitne dolgotrajne pomanjkljivosti, denimo na področju notranjih kontrol ali upravljanja. Vpliv na kapitalske zahteve iz drugega stebra bo lahko bolj neposreden, če takšne pomanjkljivosti ne bodo hitro odpravljene ali če se bo izkazalo, da drugi nadzorniški ukrepi niso zadostni. Na koncu procesa bodo nadzorniki s strokovno presojo ocenili, ali je glede na celovito oceno tveganj končna zahteva iz drugega stebra ustrezna, in jo po potrebi prilagodili.

Kdaj se bo začela izvajati nova metodologija za določanje zahtev iz drugega stebra?

Novo tehnologijo bomo v letu 2025 temeljito interno testirali, uporabljati pa se bo začela s ciklom SREP za leto 2026. Zahteve iz drugega stebra, ki temeljijo na novi metodologiji, bodo začele veljati 1. januarja 2027.

Kako spreminjamo nadaljnje ukrepanje na podlagi nadzorniških ugotovitev?

Razvili smo nov večstopenjski pristop k temu, kako spremljamo nadaljnje ukrepanje na podlagi nadzorniških ugotovitev in ukrepov. Po tem pristopu se bodo lahko nadzorniki osredotočali na najpomembnejša vprašanja in enostavneje nadalje ukrepali v zvezi z manj resnimi ugotovitvami. To pomeni:

• da bodo k manj resnim ugotovitvam (to so vse ugotovitve F1 in večina ugotovitev F2) pristopali v obliki opomnikov za obravnavo ugotovitev (priporočil) ali opomnikov za izpolnitev ugotovitev (obveznosti) v primeru preverjanja notranjih modelov. Za odpravo pomanjkljivosti, ki izhajajo iz omenjenih ugotovitev, bodo morale banke zgolj potrditi, da so sprejele zadostne ukrepe, s katerimi izpolnjujejo ugotovitve, zato jim ne bo treba predložiti dodatne dokumentacije. Vseeno bodo morale hraniti vso dokumentacijo, ki dokazuje, da so bila vprašanja ustrezno obravnavana, in sicer za obdobje petih let zaradi morebitnih prihodnjih naključnih ex post pregledov. Ukrepi na podlagi ugotovitev F1 in F2 bodo vsebovali standardizirane formulacije in privzeti rok, razen če se skupna nadzorniška skupina ne odloči drugače;
• da bodo skupne nadzorniške skupine v primeru resnih ugotovitev (F3 in F4) še naprej izvajale rutinsko spremljanje;
• da bodo imele banke na našem zunanjem portalu vedno dostop do statusa vseh ugotovitev in ukrepov.

Banke bodo same odgovorne za obravnavo manj resnih ugotovitev, pri čemer bodo uporabljale ustrezen postopek notranjega upravljanja. Skupne nadzorniške skupine ne bodo aktivno preverjale, kako so banke obravnavale omenjene ugotovitve, vendar bodo lahko izvajale naključne preglede. Če bodo pri statusu odpravljanja pomanjkljivosti ugotovljena odstopanja, jih bodo skupne nadzorniške skupine upoštevale v tekočem ocenjevanju in lahko po potrebi pripravijo nove specifične ugotovitve. Odvisno od narave in ponovitve problema bi to lahko privedlo do nadaljnjega nadzorniškega ukrepanja ali, v bolj resnih primerih, do izvršilnih ukrepov.

Kako gre naprej?

Spremembe procesa SREP bomo uvajali postopno v teku ciklov 2025 in 2026. Tako bodo večletno ocenjevanje, prožni sistem ocenjevanja tveganj in enostavnejše odločitve SREP uvedeni v ciklu SREP 2025, nova metodologija za določanje kapitalske zahteve iz drugega stebra pa se bo začela uporabljati v ciklu 2026.

S postopnim pristopom bomo zagotovili, da so spremembe združljive s časovnim potekom drugih povezanih procesov in da so vključeni vsi relevantni deležniki. Spremljali bomo napredek, Nadzorni odbor pa bo preučil uvajanje sprememb in upošteval spoznanja, pridobljena pri izvajanju teh ukrepov.