Naš odziv na pandemijo koronavirusa

V ECB smo na področju bančnega nadzora in denarne politike sprejeli sklop ukrepov za ublažitev posledic pandemije koronavirusa v gospodarstvu euroobmočja ter za pomoč državljanom in državljankam Evrope.


»Za razliko od finančne krize v letu 2008 banke tokrat niso vzrok za težave. Zagotoviti pa moramo, da so lahko del rešitve.«

Andrea Enria, predsednik Nadzornega odbora ECB


Naši ukrepi v podporo gospodarstvu euroobmočja

Zagotavljamo dostop podjetij in gospodinjstev do kreditiranja

Zagotavljamo dostop podjetij in gospodinjstev do kreditiranja

Banke imajo ključno vlogo pri vzdrževanju zdravega gospodarstva, saj skrbijo za to, da imajo državljani in podjetja dostop do finančnih sredstev, ki jih potrebujejo za varčevanje in naložbe. Zaradi svojega posebnega položaja v gospodarstvu morajo banke spoštovati določena pravila, ki zagotavljajo, da so dovolj trdne, da preživijo šoke. Eno teh pravil je, da morajo vzdrževati dodatna sredstva – imenovana kapitalski blažilniki – za hude čase.

Eden glavnih elementov v naših ukrepih za ublažitev krize je spodbuda bankam, da te blažilnike zdaj uporabijo. S tem se bo sprostilo 120 milijard EUR kapitala. Banke lahko ta sredstva uporabijo, da pokrijejo izgube, ki nastajajo zaradi krize, ali da z njimi financirajo do 1,8 bilijona EUR novih posojil gospodinjstvom in podjetjem.

Prav v časih, kakršne preživljamo zdaj, bi banke morale uporabiti svoje blažilnike. S tem bi prispevale k temu, da imajo gospodinjstva in podjetja tudi v teh težkih časih dostop do financiranja.

Zmanjšujemo tveganja v bankah in povečujemo njihovo sposobnost kreditiranja

Zmanjšujemo tveganja v bankah in povečujemo njihovo sposobnost kreditiranja

Banke morajo pri dajanju posojil spoštovati določena pravila. Odobrijo lahko samo tista posojila, ki jih bodo ljudje in podjetja po njihovi oceni lahko odplačali.

Prav tako morajo skrbno spremljati posojila, ki so jih že odobrile. Ko banka ugotovi, da komitent posojila verjetno ne bo odplačal, mora to posojilo razvrstiti med »nedonosna« oziroma »slaba« posojila in dati na stran ustrezno vsoto denarja za izgubo, ki bo nastala. Posledica je, da ima na voljo manj sredstev za druga posojila.

Razumemo, da imajo v kriznih časih celo finančno zdravi komitenti lahko začasne težave pri odplačevanju posojil. Da bankam ne bi začelo primanjkovati sredstev, ker morajo več posojil takšnim komitentom razvrstiti med »nedonosna«, imajo zdaj banke več svobode pri razvrščanju posojil, ki so krita z državnimi poroštvi.

Smo tudi manj strogi glede tega, koliko denarja morajo banke dati na stran, da bi se pripravile na izgube iz posojil, za katera jamči država. S tem se sprošča dodaten kapital za posojila gospodinjstvom in podjetjem.

Pomagamo bankam, da gospodarstvu zagotavljajo nujno potrebno financiranje

Pomagamo bankam, da gospodarstvu zagotavljajo nujno potrebno financiranje

Nadzor prispeva k temu, da finančni sistem ostaja stabilen. Zato od bank zahteva, da izpolnjujejo dolgo vrsto zahtev. Sredi krize, ko imajo številne banke resne težave z delovanjem, skušamo zrahljati nekatere časovne obveznosti, ki jih morajo spoštovati nadzorovane banke, tako da se lahko osredotočijo na svojo temeljno funkcijo: dajanje posojil gospodinjstvom in gospodarstvu.

V ta namen bomo časovno razporeditev nadzorniških obveznosti, procese in roke prilagodili okoliščinam vsake posamezne banke. Tako bomo na primer preložili načrtovane inšpekcijske preglede v nadzorovanih bankah in podaljšali roke, do katerih morajo odpraviti pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v nedavnih pregledih.

Letos bomo pragmatično pristopili tudi k procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Cilj je zagotoviti učinkovito in osredotočeno ocenjevanje bank, ki jih neposredno nadzira ECB, ter hkrati zmanjšati breme v primerjavi z običajnim ciklom SREP. Letos bomo v tem procesu ocenjevali sposobnost odzivanja bank na trenutne izzive in najbolj pomembna tveganja in ranljivosti, ki so povezani z virusno situacijo.

Spodbujamo banke, da prispevajo svoj delež

Spodbujamo banke, da prispevajo svoj delež

Kriza je huda preizkušnja za ljudi in podjetja v celotnem euroobmočju. V spodbudo bankam in njihovim delničarjem, da prispevajo svoj delež k reševanju krize, smo bankam priporočili, da v času pandemije ne izplačujejo dividend in ne odkupujejo lastnih delnic. Namesto tega naj vsa sredstva, ki se sprostijo z zgoraj opisanimi ukrepi, uporabijo, da pokrijejo izgube ali dajejo posojila gospodarstvu euroobmočja. To jim bo omogočilo, da postanejo del rešitve.

Z nakupi vrednostnih papirjev pomagamo gospodarstvu, da absorbira šok

Z nakupi vrednostnih papirjev in dolgoročnimi posojili za banke pomagamo gospodarstvu, da absorbira šok

V pomoč gospodarstvu v času krize je ECB sprejela tudi sveženj ukrepov denarne politike, s katerim zagotavlja, da imajo banke in podjetja na razpolago dovolj finančnih sredstev.

Tako na primer v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), ki znaša 1.350 milijard EUR, kupujemo različne vrste finančnega premoženja. Neposredno od bank, denimo, kupujemo obveznice. Na ta način dajemo v obtok več sredstev, ki jih banke lahko uporabijo za posojila gospodinjstvom in podjetjem. Kupujemo tudi podjetniške obveznice, s čimer podjetjem dajemo dodaten vir kreditiranja. Z obema vrstama nakupov spodbujamo potrošnjo in naložbe in tako podpiramo gospodarsko rast.

Bankam, ki še naprej posojajo tistim, ki to najbolj potrebujejo, omogočamo tudi dolgoročna posojila po zelo ugodnih pogojih. Uporabljamo manj stroga pravila za premoženje, ki ga morajo banke predložiti kot zavarovanje, s čimer zagotavljamo, da imajo banke dovolj premoženja za zavarovanje posojil. Tudi to jim omogoča, da lahko še naprej kreditirajo.


Iščete najnovejše informacije o koronavirusu?

25 November 2020
Yves Mersch: Interview with Financial Times
Interview with Yves Mersch, Member of the Executive Board of the ECB and Vice-Chair of the Supervisory Board of the ECB, conducted by Martin Arnold on 23 November 2020
18 November 2020
Good governance in times of crisis
18 November 2020
COVID-19: the impact on Europe’s smaller banks
17 November 2020
Kerstin af Jochnick: COVID-19: recovery and regulatory response
Conversation between Kerstin af Jochnick, Member of the Supervisory Board of the ECB, and Tim Adams, President and CEO of the Institute of International Finance (IIF), at the IIF 7th Annual European Banking Union Colloquium
4 November 2020
Elizabeth McCaul: Out of the past, into the future: Transatlantic views on the next stage for European banking supervision
Keynote speech by Elizabeth McCaul, Member of the Supervisory Board of the ECB at the European Institute of Financial Regulation (EIFR) Webinar on “Banking Supervision in Europe: a US perspective”

Vse objave o koronavirusu


Vas zanima še več?

Z veseljem vam pomagamo. Vprašanja nam lahko pošljete na naslov info@ecb.europa.eu.