Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Naš odziv na pandemijo koronavirusa

Za razliko od finančne krize v letu 2008 banke tokrat niso vzrok težav. Zagotoviti pa moramo, da so lahko del rešitve.

Andrea Enria, predsednik Nadzornega odbora ECB

V ECB smo na področju bančnega nadzora in denarne politike sprejeli vrsto ukrepov, da bi ublažili posledice pandemije koronavirusa v gospodarstvu euroobmočja in pomagali vsem državljanom in državljankam v Evropi.

Zagotavljamo dostop podjetij in gospodinjstev do kreditiranja

Banke imajo ključno vlogo pri vzdrževanju zdravega gospodarstva, saj skrbijo za to, da imajo državljani in podjetja dostop do finančnih sredstev, ki jih potrebujejo za naložbe. Zaradi svojega posebnega položaja v gospodarstvu morajo banke spoštovati določena pravila, ki zagotavljajo, da so dovolj trdne, da preživijo šoke. Eno teh pravil je, da morajo imeti dodatna sredstva – imenovana kapitalski blažilniki – za hude čase.

Eden glavnih elementov v naših razbremenitvenih ukrepih med krizo je spodbuda bankam, da te blažilnike zdaj uporabijo. S tem se lahko sprosti 120 milijard EUR kapitala. Banke lahko ta sredstva uporabijo, da pokrijejo izgube, ki nastajajo zaradi krize, ali da z njimi financirajo do 1,8 bilijona EUR novih posojil gospodinjstvom in podjetjem.

Prav v časih, kakršne preživljamo zdaj, bi banke morale uporabiti svoje blažilnike. S tem zagotavljajo, da imajo gospodinjstva in podjetja tudi v teh težkih časih dostop do financiranja.

Sporočilo za javnost: ECB Banking Supervision provides temporary capital and operational relief in reaction to coronavirus Nadzor pobliže: Zakaj morajo banke imeti kapital?

Zmanjšujemo tveganja v bankah in povečujemo njihovo sposobnost kreditiranja

Banke morajo pri dajanju posojil spoštovati določena pravila. Odobrijo lahko samo tista posojila, ki jih bodo ljudje in podjetja po njihovi oceni lahko odplačali.

Prav tako morajo skrbno spremljati posojila, ki so jih že odobrile. Ko banka ugotovi, da komitent posojila verjetno ne bo odplačal, mora to posojilo razvrstiti med »nedonosna« oziroma »slaba« posojila in dati na stran ustrezno vsoto denarja za izgubo, ki bo nastala. Posledica tega je, da ima na voljo manj sredstev za druga posojila.

Razumemo, da imajo v kriznih časih celo finančno zdravi komitenti lahko začasne težave pri odplačevanju posojil. Da bankam ne bi začelo primanjkovati sredstev, ker morajo več posojil takšnim komitentom razvrstiti med »nedonosna«, so banke dobile več svobode pri razvrščanju posojil, ki so krita z državnimi poroštvi.

Smo tudi manj strogi glede tega, koliko denarja morajo banke dati na stran, da bi se pripravile na izgube iz posojil, za katera jamči država. S tem se sprošča dodaten kapital za posojila gospodinjstvom in podjetjem.

Sporočilo za javnost: ECB Banking Supervision provides further flexibility to banks in reaction to coronavirus Nadzor pobliže: Kaj so nedonosna posojila? Sporočilo za javnost: ECB extends recommendation not to pay dividends until January 2021 and clarifies timeline to restore buffers

Pomagamo bankam, da gospodarstvu zagotavljajo nujno potrebno financiranje

Nadzor prispeva k temu, da finančni sistem ostaja stabilen. Zato od bank zahteva, da izpolnjujejo dolgo vrsto zahtev. Sredi krize, ko imajo številne banke resne težave s poslovanjem, smo zrahljali nekatere časovne obveznosti, ki jih morajo spoštovati nadzorovane banke, tako da se lahko osredotočijo na svojo temeljno funkcijo: dajanje posojil gospodinjstvom in gospodarstvu.

V ta namen okoliščinam vsake posamezne banke prilagajamo časovnice, procese in roke pri nadzornih dejavnostih. Tako lahko na primer preložimo načrtovane inšpekcijske preglede v nadzorovanih bankah in podaljšamo roke, do katerih morajo odpraviti pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v nedavnih pregledih.

Pragmatično smo pristopili tudi k procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Cilj je zagotoviti učinkovito in osredotočeno ocenjevanje bank, ki jih neposredno nadzira ECB, ter hkrati zmanjšati breme v primerjavi z običajnim ciklom SREP. Osredotočamo se na ocenjevanje sposobnosti bank, da se odzovejo na trenutne izzive ter najbolj pomembna tveganja in ranljivosti, ki so povezani z virusno situacijo.

Sporočilo za javnost: ECB Banking Supervision provides temporary capital and operational relief in reaction to coronavirus Kako deluje bančni nadzor? Prednostne naloge nadzora SREP: proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja

Spodbujamo banke, da prispevajo svoj delež

Kriza je huda preizkušnja za ljudi in podjetja v celotnem euroobmočju. V spodbudo bankam in njihovim delničarjem, da prispevajo svoj delež k reševanju krize, smo bankam priporočili, da začasno ne izplačujejo dividend in ne odkupujejo lastnih delnic – oziroma, da vsaj omejijo izplačilo dividend in bonusov. Namesto tega naj banke vsa sredstva, ki se sprostijo z zgoraj opisanimi ukrepi, uporabijo, da pokrijejo izgube ali dajejo posojila gospodarstvu euroobmočja. Tako bodo postale del rešitve.

Sporočila za javnost

ECB asks banks to refrain from or limit dividends until September 2021 ECB asks banks not to pay dividends until at least October 2020 ECB extends recommendation not to pay dividends until January 2021 and clarifies timeline to restore buffers

Z nakupi vrednostnih papirjev in dolgoročnimi posojili za banke pomagamo gospodarstvu, da absorbira šok

V pomoč gospodarstvu v času krize je ECB sprejela tudi sveženj ukrepov denarne politike, s katerim zagotavlja, da imajo banke in podjetja na razpolago dovolj finančnih sredstev.

Tako na primer v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), ki znaša 1.850 milijard EUR, kupujemo različne vrste finančnega premoženja. Neposredno od bank denimo kupujemo obveznice. Na ta način dajemo v obtok več sredstev, ki jih banke lahko uporabijo za posojila gospodinjstvom in podjetjem. Kupujemo tudi podjetniške obveznice, s čimer podjetjem dajemo dodaten vir kreditiranja. Z obema vrstama nakupov spodbujamo potrošnjo in naložbe in tako podpiramo gospodarsko rast.

Bankam, ki še naprej posojajo tistim, ki to najbolj potrebujejo, ponujamo tudi dolgoročna posojila po zelo ugodnih pogojih. Uporabljamo manj stroga pravila v zvezi s premoženjem, ki ga morajo banke predložiti kot zavarovanje, s čimer zagotavljamo, da imajo banke dovolj premoženja za zavarovanje posojil. Tudi to jim omogoča, da lahko še naprej kreditirajo.

Sporočila za javnost

Sklepi o denarni politiki z dne 10. decembra 2020 ECB prolongs support via targeted lending operations for banks that lend to the real economy ECB extends pandemic emergency longer-term refinancing operations Sklepi o denarni politiki z dne 4. junija 2020 ECB announces package of temporary collateral easing measures ECB announces €750 billion Pandemic Emergency Purchase Programme (PEPP) ECB announces easing of conditions for targeted longer-term refinancing operations (TLTRO III)

Vas zanima še več?

Z veseljem vam pomagamo. Vprašanja nam lahko pošljete na naslov

GLEJTE TUDI

Več o tej temi

UKREPI DENARNE POLITIKE

Predsednica ECB Christine Lagarde je dejala: »Izredni časi terjajo izredne ukrepe. Naša zavezanost euru je neomejena.« ECB je sprejela številne ukrepe denarne politike, da bi ublažila vpliv pandemije koronavirusa.

Več