Kaj so nedonosna posojila?
12. september 2016 (posodobljeno 14. januarja 2021)
Ena prednostnih nalog bančnega nadzora v ECB je preprečevati in obravnavati nedonosna oziroma slaba posojila v evropskem bančnem sistemu. Kaj so ta posojila in zakaj so slaba?
Poglejmo najprej, kako banke poslujejo. Ena glavnih dejavnosti bank je, da dajejo posojila, s pomočjo katerih podjetja investirajo in ustvarjajo delovna mesta, posamezniki pa kupujejo stvari, kot so avtomobili in hiše. Banka služi denar z obrestmi, ki jih prejema za ta posojila.
Če je posojilojemalec v dobrem finančnem stanju in redno odplačuje dogovorjene obroke in obresti, posojilo velja za donosno. Vseeno pa vedno obstaja tveganje, da podjetje ali posameznik posojila ne bo uspel odplačati v predvidenem roku. Če se to zgodi ali obstaja verjetnost, da se bo to zgodilo, mora banka posojilo razvrstiti kot »nedonosno«. Za nedonosna posojila se pogosto uporablja tudi izraz »slaba posojila«.
Kdaj postane posojilo nedonosno?
Posojilo postane nedonosno, če obstajajo znaki, da ga posojilojemalec verjetno ne bo odplačal, ali če je minilo več kot 90 dni, ko posojilojemalec ni plačal dogovorjenih obrokov. To se lahko zgodi, če denimo posameznik izgubi službo in zato ne more odplačevati stanovanjskega posojila v skladu z dogovorom ali če podjetje zaide v finančne težave.
Banke morajo pozorno spremljati posojila, ki so jih izdala, in zgodaj odkriti tista, pri katerih obstaja tveganje, da bodo postala nedonosna. To se imenuje »pripoznavanje nedonosnih posojil«.
Zakaj so nedonosna posojila slaba?
Nedonosna posojila so za banke neogibno dejstvo, saj se žal redno dogaja, da ljudje izgubijo službo, podjetja pa zabredejo v finančne težave. A ker vedno predstavljajo strošek, si morajo banke prizadevati, da bi jih bilo čim manj.
Nedonosna posojila bankam škodujejo na dva načina. Kot prvo zmanjšujejo njihovo dobičkonosnost, ker predstavljajo izgube, zaradi katerih se zmanjšajo prihodki, ki jih banke ustvarjajo s kreditiranjem. Da bi se banke pripravile na te izgube, morajo oblikovati tudi rezervacije. To pomeni, da na stran dajo nekaj denarja za kritje pričakovanih izgub. Ta denar zato ni več na voljo za nova posojila ali za kritje drugih izgub. To še dodatno zmanjša prihodke bank in poslabša njihovo stanje.
Banka, ki ima preveč nedonosnih posojil, podjetjem ne more več dajati toliko posojil, kot jih ta potrebujejo za naložbe in ustvarjanje delovnih mest. Če se to zgodi mnogim bankam in v večjem obsegu, posledice lahko čuti celotno gospodarstvo.
Kako lahko banke preprečijo nastajanje nedonosnih posojil?
Najpomembnejše je, da sploh ne dajejo pretirano tveganih posojil. Uporabljati morajo učinkovita merila posojanja in natančno oceniti kreditno sposobnost posojilojemalcev, tako da posojila dajejo samo komitentom, ki jih bodo verjetno odplačali.
Prav tako je pomembno, da imajo ustrezen sistem spremljanja posojil, s katerim dovolj zgodaj zaznajo, da ima posojilojemalec finančne težave. Če se to zgodi, imajo še vedno na voljo različna orodja za reševanje posojila. V nekaterih primerih zadostuje že to, da komitentu svetujejo glede njegovih financ in tako preprečijo, da bi posojilo postalo nedonosno.
Vendar pa morajo dovolj zgodaj oblikovati tudi zadostne rezervacije.
Ali se bo zaradi krize, ki jo je sprožila pandemija koronavirusa, povečalo število nedonosnih posojil?
Kriza je povzročila izjemen šok za gospodarstvo in mnoga podjetja se borijo za preživetje. Nekatera med njimi krize ne bodo preživela in tudi vsa gospodinjstva ne bodo sposobna odplačati posojil, ki so jih vzela pred ali med pandemijo. To pomeni, da je povečanje števila nedonosnih posojil neogibno, saj vsa posojila ne bodo odplačana v celoti.
Da bi bilo novih nedonosnih posojil čim manj, je ECB že večkrat poudarila, da naj banke tudi v težkih časih posojajo samo komitentom, ki bodo posojila verjetno odplačali. Prav tako je opomnila banke, naj pozorno spremljajo tveganja, tako da nedonosna posojila odkrijejo dovolj zgodaj in jih ustrezno obdelajo.
Nadzor pobliže: Ali zaradi ukrepov pomoči ob pandemiji nastajajo zombi podjetja?Kaj banka lahko stori, da bi zmanjšala obseg nedonosnih posojil?
Poleg oblikovanja zadostnih rezervacij bi si morale banke aktivno prizadevati, da sanirajo nedonosna posojila.
Ena možnost je, da v dogovoru s posojilojemalcem spremenijo pogodbene pogoje posojila, na primer tako, da mu dajo več časa za odplačilo. Osebi ali podjetju, ki je začasno v težavah, to omogoči, da finančno preživi in na koncu odplača posojilo.
Banka lahko nedonosna posojila tudi proda vlagateljem, ki pri tem navadno ponudijo manj od nominalne vrednosti posojil. Čeprav banka s takšno transakcijo lahko ustvari določeno izgubo, bi bila pri popolnem odpisu izguba navadno še večja.
Če noben poskus iskanja rešitve ni uspešen, ker je na primer posojilojemalec plačilno nesposoben, lahko banke poskusijo vsaj del posojenega denarja povrniti po sodni poti.
V nekaterih primerih lahko nedonosna posojila prenesejo tudi na »slabo banko«. Slaba banka je družba za upravljanje terjatev, ki jo navadno ustanovi vlada posebej za obravnavo nedonosnih posojil. Bankam omogoči, da iz bilanc počistijo nedonosna posojila in hitreje obnovijo svoje zmogljivosti za dajanje posojil. Slaba banka zatem skrbi za povrnitev posojenega denarja, prodajo posojil vlagateljem in druge dejavnosti.
Kaj lahko stori nadzornik?
Nadzorniki si zelo prizadevajo za reševanje problema nedonosnih posojil, saj ta negativno vplivajo na banke in ogrožajo njihovo finančno zdravje. ECB je to vprašanje zato določila za eno od prednostnih področij svojega nadzorniškega dela ter za banke pripravila obsežne napotke o reševanju nedonosnih posojil in svojih pričakovanjih v zvezi z njimi.