Tekoče spremljanje modelov
Cilj tekočega spremljanja modelov je preveriti, ali institucije izpolnjujejo regulativne zahteve v zvezi z notranjimi modeli, ki jih uporabljajo za izračunavanje minimalnih kapitalskih zahtev.
Pristojni organ redno preverja, ali institucije uporabljajo dobro zasnovane in najsodobnejše tehnike notranjega modeliranja.
Tekoče spremljanje modelov običajno vključuje:
- oceno, ali institucija izpolnjuje nadzorniške ukrepe, ki se naložijo z odločitvami ECB, ter ali izvaja izvedbene načrte in vse druge nadzorniške ukrepe v zvezi z modelom, ki so bili naloženi instituciji
- analizo rezultatov validacije notranjih modelov za kreditno tveganje ter analizo rezultatov povratnega testiranja in časovnih vrst v zvezi z notranjimi modeli za tržno tveganje
- oceno rezultatov letne primerjalne analize EBA v zvezi z notranjimi modeli za tržno in kreditno tveganje
- oceno manj pomembnih sprememb in razširitev modelov.
Tekoče spremljanje modelov ponavadi izvajajo skupne nadzorniške skupine. Navodila in predloge bankam navadno zagotovijo te skupine (npr. kar zadeva rezultate povratnega testiranja tržnih tveganj in časovne vrste) ali pa so predpisani v izvedbenih tehničnih standardih EBA (npr. kar zadeva primerjalne analize kreditnega in tržnega tveganja). Poročanje o validaciji je podrobneje predstavljeno v naslednjem razdelku.
Poročanje o validaciji notranjih modelov
Notranja validacija ima ključno vlogo pri ocenjevanju zanesljivosti in natančnosti notranjih modelov, ki jih uporabljajo pomembne institucije. Hkrati je tudi pomemben vir informacij, ki jih ECB uporablja pri ocenjevanju skladnosti notranjih modelov z regulativnimi zahtevami.
Da bi zagotovila enako obravnavo vseh institucij, ECB od pomembnih institucij zahteva, da predložijo posebne podatke o validaciji notranjih modelov, ki jih uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje. Zbiranje podatkov ne nadomešča lastnega notranjega validiranja v institucijah, temveč vzpostavlja minimalni nabor meril, ki jih institucije vsako leto predložijo ECB skupaj s svojim poročilom o notranjem validiranju.
Od pomembnih institucij, ki imajo dovoljenje za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen pri izračunu kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, ECB zahteva, da predložijo informacije o svojih modelih, ki jih uporabljajo za verjetnost neplačila, izgubo ob neplačilu in kreditni konverzijski faktor, ter informacije o pristopu k razporejanju izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev. Poročanje zajema statistična merila in teste, podobne tistim, ki jih običajno uporabljajo takšne institucije, izvedejo pa se na standardiziranem sklopu validacijskih vzorcev.
Dokumenti
Vsi s tem povezani dokumenti so navedeni spodaj, skupaj s predlogami, ki jih morajo pomembne institucije izpolniti in predložiti ECB.