Tekoče spremljanje modelov
Cilj tekočega spremljanja modelov je potrditi, da institucije spoštujejo regulativne zahteve za notranje modele, ki jih uporabljajo za izračunavanje svojih minimalnih kapitalskih zahtev.
Pristojni organ redno preverja, ali institucije uporabljajo dobro zasnovane in najsodobnejše tehnike notranjega modeliranja.
Redno tekoče spremljanje modelov običajno vključuje:
- oceno, ali institucija deluje v skladu z nadzorniškimi ukrepi, ki se naložijo z odločitvami ECB, ter ali izvaja izvedbene načrte in vse druge nadzorniške ukrepe v zvezi z modelom, ki so bili naloženi instituciji;
- analizo rezultatov validacije notranjih modelov za kreditno in operativno tveganje ter analizo rezultatov povratnega testiranja in časovnih vrst za notranje modele za tržno tveganje;
- oceno rezultatov letne primerjalne analize EBA za notranje modele za tržno in kreditno tveganje;
- oceno manj pomembnih sprememb in razširitev modelov.
Tekoče spremljanje modelov ponavadi izvajajo skupne nadzorniške skupine. Navodila in predloge bankam navadno zagotovijo te skupine (npr. za rezultate povratnega testiranja tržnih tveganj in časovne vrste) ali pa so predpisane v izvedbenih tehničnih standardih EBA (npr. za primerjalne analize kreditnega in tržnega tveganja). Poročanje o validaciji je podrobneje predstavljeno v naslednjem razdelku.
Poročanje o validaciji notranjih modelov
Notranja validacija ima ključno vlogo pri ocenjevanju zanesljivosti in natančnosti notranjih modelov pomembnih institucij. Hkrati je tudi pomemben vir informacij, ki jih ECB uporablja pri ocenjevanju skladnosti notranjih modelov z regulativnimi zahtevami.
Da bi zagotovila enake pogoje obravnave za vse institucije, ECB zdaj od pomembnih institucij zahteva, da predložijo natančno določene podatke o validaciji notranjih modelov, ki se uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev za kreditno in operativno tveganje. To zbiranje podatkov ne nadomešča lastnega notranjega validiranja v institucijah, temveč vzpostavlja minimalni nabor meril, ki jih institucije vsako leto predložijo ECB skupaj s svojim poročilom o notranjem validiranju.
Od pomembnih institucij, ki imajo dovoljenje za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, ECB zahteva, da predložijo informacije o svojih modelih za verjetnost neplačila, izgubo ob neplačilu in kreditni konverzijski faktor ter o pristopu za razporejanje izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev. To poročanje zajema statistična merila in teste, podobne tistim, ki jih običajno uporabljajo takšne institucije, in ki se izvedejo na standardiziranem sklopu validacijskih vzorcev.
Od pomembnih institucij, ki imajo dovoljenje za uporabo naprednega pristopa za merjenje (AMA) za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje, ECB zahteva, da predložijo informacije o zasnovi in delovanju svojega modela AMA. To poročanje zajema podatke o kapitalu in rezultate statističnih testov z vhodnimi in izhodnimi podatki modela AMA ter statističnih testov s predpostavkami modela. Poročati je treba tudi podatke o izgubah in vhodne podatke, potrebne za izračun bodočega standardiziranega pristopa, ki ga je predlagal Baselski odbor za bančni nadzor.
Vsi s tem povezani dokumenti so navedeni spodaj, skupaj z ustreznimi predlogami, ki jih morajo pomembne institucije izpolniti in predložiti ECB.