Nadzor in pregled nad nadzorom manj pomembnih institucij
Manj pomembne institucije so majhne in srednje velike banke, ki jih pod budnim očesom ECB neposredno nadzirajo pristojni nacionalni organi.
V nadaljevanju boste našli odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja o nadzoru in pregledu nad nadzorom manj pomembnih institucij, ki vam bodo v pomoč pri seznanjanju s to temo.
Povzetek o tem, kako sta nadzor in pregled nad nadzorom manj pomembnih institucij organizirana, katere aktivnosti izvajajo ECB in pristojni nacionalni organi ter kakšna je struktura in kakšna so tveganja v sektorju manj pomembnih institucij v Evropi, je na voljo v poročilu o nadzoru in pregledu nad nadzorom manj pomembnih institucij.
Poročilo o nadzoru manj pomembnih institucij 2022Kaj določa pomembnost banke?
Vsi nadzorovani subjekti so sprva razvrščeni med manj pomembne institucije.
Pomembni postanejo šele – in tako pridejo pod neposredni nadzor s strani ECB – če izpolnjujejo vsaj enega od kriterijev iz uredbe o enotnem mehanizmu nadzora (EMN). Na spodnjih povezavah je več informacij o teh kriterijih.
Kdo nadzira manj pomembne institucije?
Manj pomembne institucije neposredno nadzirajo pristojni nacionalni organi, posredno pa jih nadzira tudi ECB, medtem ko pomembne institucije neposredno nadzira ECB.
ECB vzdržuje seznam nadzorovanih subjektov, ki kaže, ali je banka razvrščena med pomembne ali manj pomembne institucije ter kdo jo nadzira. ECB vsaj enkrat letno revidira pomembnost vsake banke.
Kako se pri nadzoru upošteva sorazmernost?
Načelo sorazmernosti zagotavlja, da pričakovanja in zahteve nadzornikov ustrezajo velikosti, sistemski pomembnosti in profilu tveganosti nadzorovanih bank ter da so nadzorniški viri učinkovito razporejeni.
V enotnem mehanizmu nadzora se sorazmernost pri nadzoru in pregledu nad nadzorom upošteva na več načinov. Učinkovita sorazmernost se v prvi vrsti zagotavlja s sistemom razvrščanja, kar se nato kaže v sorazmernosti pri nadzorniškem poročanju in nadzorniških pričakovanjih (na primer kar zadeva ureditev upravljanja ter postopke v zvezi z dovoljenji) ter v intenzivnosti in obsegu vsakodnevnih nadzornih aktivnosti in ocen. Sistem razvrščanja, ki ga uporablja ECB, razlikuje med manj pomembnimi institucijami z velikim vplivom in manj pomembnimi institucijami z velikim tveganjem, vendar se slednja kategorija uporablja samo interno za namene določanja intenzivnosti nadzora. Pri zagotavljanju sorazmernosti so bistveni tudi kriteriji iz uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR), ki določajo majhne in nekompleksne institucije.
Kaj je majhna in nekompleksna institucija?
S CRR II je bil uveden koncept majhne in nekompleksne institucije.
Kot takšna se lahko šteje institucija, ki izpolnjuje devet kriterijev iz člena 4(1)(145) CRR.
Banke same določijo, ali so majhna in nekompleksna institucija, in načeloma morajo to izvajati redno. Od manj pomembnih institucij se pričakuje, da svoj pristojni nacionalni organ obvestijo, kadar se njihov status spremeni, tj. kadar se začnejo obravnavati kot majhna in nekompleksna institucija ali kadar ne izpolnjujejo več vseh kriterijev iz CRR. To pristojnim nacionalnim organom ne preprečuje, da bi v skladu z relevantnimi kriteriji iz CRR določili, ali je treba neko banko pod njihovim nadzorom obravnavati kot majhno in nekompleksno institucijo, ter da o rezultatih določitve obvestijo zadevno banko.
Kaj se zahteva za izdajo dovoljenja?
ECB je pristojna, da v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi izda dovoljenje vsem bankam v enotnem mehanizmu nadzora – torej pomembnim in manj pomembnim institucijam.
Več informacij o dovoljenjihAli mora moja banka plačati nadomestilo za nadzor?
Vse banke, ki jih nadzira ECB, bodisi neposredno bodisi posredno, morajo plačati letno nadomestilo za nadzor, ki se izračuna na podlagi pomembnosti in profila tveganosti banke.
Vse o nadomestilih za nadzor