Kaj je Upravni odbor za pregled

25. marec 2015

Jean-Paul Redouin, predsednik Upravnega odbora za pregled, odgovarja na vprašanja o posebni vlogi odbora v novi dobi bančnega nadzora, ki ga izvaja ECB.

The ABoR

Upravni odbor za pregled (na dan 25. marca 2015)

Ali nam lahko pojasnite vlogo, ki jo ima Upravni odbor za pregled v celotni strukturi bančnega nadzora?

Seveda, zdi se mi pomembno, da ljudje vejo, kaj sploh smo. Nismo svetovalec Svetu ECB niti nismo sodnik. Skupaj nas je pet stalnih članov in dva nadomestna člana. Prihajamo iz različnih držav in različnih okolij. Imamo izkušnje na področju centralnega bančništva, bančnega nadzora in bančne zakonodaje – med nami sta celo dva profesorja. Vsi smo bili imenovani lani avgusta za dobo petih let.

Kakšna je točno vloga Upravnega odbora za pregled?

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko zahteva pregled nadzorniške odločitve ECB, ki je naslovljena nanjo ali se nanjo neposredno in posamično nanaša. Po predložitvi takšne zahteve izvedemo interni upravni pregled odločitve ECB. Nato na podlagi strokovnega znanja in presoje podamo naše mnenje. Oseba, ki je zahtevala pregled, lahko odločitev ECB izpodbija tudi neposredno na Sodišču Evropske unije.

Ali se morata Nadzorni odbor in Svet ECB držati mnenja Upravnega odbora za pregled?

Naše mnenje ni zavezujoče. Nadzorni odbor se sam odloči, ali bo mnenje upošteval ali ne ter nato Svetu ECB predlagal, naj spremeni ali potrdi svojo prvotno odločitev. Svet ECB ima pravico, da mnenje upošteva ali ne oziroma da ubere eno ali drugo pot.

Kaj se zgodi, če se odločijo, da na podlagi vašega mnenja ne bodo ukrepali?

Banka lahko nato odločitev izpodbija na Sodišču Evropske unije, od tega trenutka dalje pa jim je na voljo vsa naša dokumentacija. Sodišče bo videlo, da ni sledilo priporočeno ukrepanje ter vprašalo – zakaj?

Torej imate dejansko moč.

Da. Naš obstoj sega nazaj k načelom, na katerih temeljita ustanovitev ECB in vzpostavitev monetarne unije. ECB je morala biti demokratično odgovorna zaradi svojih pooblastil, da sprejema sklepe o denarni politiki za vse države z eurom.

Sedaj smo vzpostavili še en velik steber, tj. bančno unijo, kjer Nadzorni odbor in nato Svet ECB sprejemata odločitve o bankah. Te banke zaposlujejo veliko ljudi in te odločitve lahko vplivajo na to, kako poslujejo.

Zaradi tega je zakonodajalec EU vzpostavil tak sistem bančnega nadzora, ki ima vgrajen sistem zavor in ravnovesij. Banke lahko zahtevajo pregled, če se z odločitvijo ne strinjajo.

Imamo torej sistem, kjer ECB neodvisno sprejema odločitve. Toda Upravni odbor za pregled, v katerem so neodvisni člani, ima hkrati pooblastilo, da te odločitve preveri in poda mnenje, če banka to zahteva.

Ali se dejansko srečate s predstavniki posamezne banke?

Da, ne delujemo zgolj na podlagi ugotovitev in argumentov banke, ampak čas posvetimo tudi temu, da jim osebno prisluhnemo. Predstavniki bank torej pridejo tudi sem v Frankfurt. Imeli smo že nekaj primerov, ko nam je generalni direktor banke pojasnil svoje argumente. To je priložnost, da ugotovimo, kaj se skriva za njihovim izpodbijanjem odločitve ECB.

Kako poteka delo? Kako vam je šlo do sedaj?

Bilo je dokaj intenzivno. Vmes med sestanki imamo telekonference, da ostajamo v stiku in analiziramo dokumente. To vzame nekaj časa, ker gre za izmenjavo mnenj. Pripraviti moramo oceno z različnimi pogledi. Uredba določa, da moramo glasovati. Kot predsednik menim, da je odprta in svobodna razprava bistvena. Gre za pravo timsko delo. Doslej nam je šlo dobro od rok.