Kot evropski bančni nadzornik lahko ECB sprejme številne nadzorniške odločitve, ki so pravno zavezujoče za banke v enotnem mehanizmu nadzora.
Te odločitve obsegajo:
Nadzorni odbor kot interni organ ECB pripravi osnutek odločitve, ki jo nato sprejme Svet ECB po postopku z neugovarjanjem. To pomeni, da se odločitev šteje za sprejeto, če ji Svet ECB v določenem času ne ugovarja.
Ostale odločitve o splošnem nadzornem okviru (npr. okvirna uredbo o enotnem mehanizmu nadzora (EMN)) sprejema Svet ECB zunaj postopka z neugovarjanjem.
Da ne bi prihajalo do konflikta interesov med denarno politiko in nadzorom, ECB zagotavlja ločenost ciljev, odločanja, postopkov in nalog za ti dve področji svojega delovanja. To pomeni tudi dosledno ločevanje sej Sveta ECB.