Stresni testi

V evropskem bančnem nadzoru uporabljamo stresne teste, da bi ocenili, kako uspešno bi se bile banke sposobne odzvati na finančne in ekonomske šoke. Rezultati stresnih testov nam pomagajo, da odkrijemo šibke točke in jih v nadzorniškem dialogu z bankami čim hitreje odpravimo.

Vrste stresnih testov

ECB izvaja več vrst stresnih testov:

  • letni stresni testi
  • stresni testi v okviru celovite ocene (obsežen pregled finančnega zdravja banke, ki ga sestavljata stresni test in pregled kakovosti sredstev. Pregled pokaže, ali ima banka dovolj kapitala, da prestane izgube)
  • stresni testi za makrobonitetne namene (ti se osredotočajo na finančno stabilnost in posledice za celoten sistem, ne na posamezne banke)

Poleg teh lahko po potrebi izvajamo tudi stresne teste v posameznih bankah ali skupinah bank.

Letni stresni testi

V skladu z zakonodajo EU mora ECB vsaj enkrat letno izvesti stresni test v nadzorovanih bankah. Rezultati letnega stresnega testa predstavljajo pomemben vir informacij za proces SREP v posameznem letu.

Direktiva o kapitalskih zahtevah (člen 100)

Stresni test EBA na ravni EU in stresni testi SREP

Vsaki dve leti organ EBA v sodelovanju z ECB, Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in nacionalnimi nadzornimi organi izvede stresni test na ravni celotne Evropske unije. Vzorec, na katerem je opravljen test, obsega največje pomembne banke pod neposrednim nadzorom ECB. Uporabljajo se metodologija in predloge EBA, medtem ko scenarije in glavne predpostavke skupaj razvijejo EBA, ESRB, ECB in Evropska komisija. EBA objavi tako agregatne rezultate kot tudi rezultate za posamezne banke.

V letih, v katerih EBA izvaja stresni test na ravni EU, izvede ECB svoj stresni test v tistih bankah pod njenim neposrednim nadzorom, ki niso zajete v stresnem testu EBA. Ta test je sestavni del letnega procesa SREP. V njem se uporablja metodologija EBA, ki je za manjše banke ustrezno prilagojena, da se zagotovi sorazmernost obravnave. ECB rezultate zatem objavi.

Spričo izrednih okoliščin, ki so nastale zaradi pandemije koronavirusa, se je organ EBA odločil, da bo stresni test na ravni EU odložil do leta 2021. ECB podpira to odločitev in je stresni test SREP 2020 prav tako preložila na leto 2021. Namen odloga je zmanjšati breme za banke in jim pomagati, da se čim bolj osredotočijo na svoje temeljne dejavnosti, vključno s podporo strankam.

Tematski stresni testi

V letih, v katerih ni stresnega testa EBA na ravni EU, izvaja ECB v pomembnih institucijah pod njenim neposrednim nadzorom stresni test, ki simulira posebno vrsto šoka. Ta test se izvede v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi. ECB objavi rezultate na agregatni ravni.

Analiza občutljivosti na likvidnostno tveganje 2019 – zaključena

Leta 2019 je bančni nadzor v ECB testiral odpornost bank proti idiosinkratičnim likvidnostnim šokom, ki so bili kalibrirani na podlagi nedavnih kriz.

Rezultati analize so bili na splošno pozitivni: banke so poročale, da bi lahko dokaj dolgo preživele z razpoložljivo gotovino in premoženjem, ki so ga prejele kot zavarovanje, zato bi imele veliko časa, da začnejo izvajati načrte financiranja v izrednih razmerah.

Vseeno so bila ugotovljena tudi nekatera področja, ki terjajo nadaljnjo obravnavo: kratko obdobje preživetja v tujih valutah, tveganje zapiranja nacionalnih bančnih sektorjev za nekatere banke, strategije za optimizacijo količnika likvidnostnega kritja (LCR), možne izboljšave postopkov za upravljanje zastavljenega premoženja in splošno podcenjevanje negativnih učinkov znižanja bonitetne ocene. Odkrite so bile tudi nekatere pomanjkljivosti pri kakovosti podatkov v regulativnem poročanju. Te ugotovitve bodo prispevale k višji kakovosti nadzorniškega poročanja o likvidnosti v prihodnjem obdobju.

Rezultati so bili upoštevani tudi v oceni likvidnostne ustreznosti in upravljanja tveganj v bankah, niso pa neposredno vplivali na nadzorniške kapitalske zahteve.

Analiza občutljivosti na obrestno tveganje v bančni knjigi (IRRBB) 2017 – zaključena

Stresni testi kot del celovite ocene

Stresni testi predstavljajo enega od dveh stebrov celovite ocene – pregleda finančnega zdravja bank, s katerim se poleg ostalih ukrepov zagotavlja, da imajo banke dovolj kapitala, da bi lahko preživele morebitne finančne šoke. Celovita ocena se izvede bodisi takrat, ko:

  1. je banka razvrščena med pomembne in bo zato prešla pod neposredni nadzor ECB
  2. se vzpostavi tesno sodelovanje med državo članico EU zunaj euroobmočja in ECB
  3. ko takšno oceno narekujejo izjemne okoliščine v posamezni banki

V teh stresnih testih se uporablja metodologija za stresne teste organa EBA, ki pa jo je mogoče prilagoditi posebnim okoliščinam testiranih institucij.

Metodologija za stresne teste organa EBA

Stresni testi za makrobonitetne namene

ECB izvaja tudi stresne teste za makrobonitetne namene in za preverjanje finančne stabilnosti. Ti testi se navadno osredotočajo na posledice stresa za celoten sistem in ne za posamezne banke, izvajajo pa se od zgoraj navzdol (brez udeležbe bank). Rezultati se redno objavljajo v publikacijah Financial Stability Reviews in Macroprudential Bulletin.

November 2019
Financial Stability Review - 3.2 Evaluating the resilience of the euro area banking sector
29. oktober 2019
Macroprudential Bulletin - The disciplining effect of supervisory scrutiny on banks’ risk-taking: evidence from the EU‑wide stress test
27. marec 2019
Macroprudential Bulletin - A bird’s-eye view of the resilience of the European banking system: results from the new macroprudential stress test framework

Ta stran se redno posodablja z novimi informacijami o stresnih testih, ki jih izvaja ECB.