Stresni testi
V evropskem bančnem nadzoru uporabljamo stresne teste, da bi ocenili, kako uspešno bi se bile banke sposobne odzvati na finančne in ekonomske šoke. Rezultati stresnih testov nam pomagajo, da odkrijemo šibke točke in jih v nadzorniškem dialogu z bankami čim hitreje odpravimo.
Vrste stresnih testov
ECB izvaja več vrst stresnih testov:
- letni stresni testi
- stresni testi na ravni EU, ki jih vodi Evropski bančni organ (EBA), dopolnjujejo pa jih stresni testi, ki jih izvaja ECB v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP)
- tematski stresni testi
- stresni testi v okviru comprehensive assessments (obsežen pregled finančnega zdravja banke, ki ga sestavljata stresni test in pregled kakovosti sredstev. Pregled pokaže, ali ima banka dovolj kapitala, da prestane izgube)
- stresni testi za makrobonitetne namene (ti se osredotočajo na finančno stabilnost in posledice za celoten sistem, ne na posamezne banke)
Poleg teh lahko po potrebi izvajamo tudi stresne teste v posameznih bankah ali skupinah bank.
Letni stresni testi
V skladu z zakonodajo EU mora ECB vsaj enkrat letno izvesti stresni test supervised banks. Rezultati letnega stresnega testa predstavljajo pomemben vir informacij za proces SREP v posameznem letu.
Direktiva o kapitalskih zahtevah (člen 100)Stresni test EBA na ravni EU in stresni testi SREP
Vsaki dve leti organ EBA v sodelovanju z ECB, Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in nacionalnimi nadzornimi organi izvede stresni test na ravni celotne Evropske unije. Vzorec, na katerem je opravljen test, obsega največje pomembne banke pod neposrednim nadzorom ECB. Uporabljajo se metodologija in predloge EBA, medtem ko scenarije in glavne predpostavke skupaj razvijejo EBA, ESRB, ECB in Evropska komisija. EBA objavi tako agregatne rezultate kot tudi rezultate za posamezne banke.
V letih, v katerih EBA izvaja stresni test na ravni EU, izvede ECB svoj stresni test v tistih bankah pod njenim neposrednim nadzorom, ki niso zajete v stresnem testu EBA. Ta test je sestavni del letnega procesa SREP. V njem se uporablja metodologija EBA, ki je za manjše banke ustrezno prilagojena, da se zagotovi sorazmernost. ECB rezultate zatem objavi.
V okviru stresnega testa na ravni EU v letu 2021, ki ga usklajuje EBA (ta je nadomestil stresni test 2020, ki je bil zaradi pandemije koronavirusa prestavljen za eno leto) je ECB pregledala 38 pomembnih bank v euroobmočju. Te banke so predstavljale okrog 70% bilančne vsote bank v euroobmočju. EBA je konec julija 2021 objavila rezulate za posamezne banke. ECB je vzporedno izvedla svoj stresni test v 51 bankah pod njenim neposrednim nadzorom, ki niso bile vključene v vzorec stresnega testa EBA. Tokrat je ECB tudi prvič objavila več individualnih podatkov o bankah pod nadzorom ECB, ki niso bile zajete v vzorcu EBA.
Tematski stresni testi
V letih, v katerih ni stresnega testa EBA na ravni EU, izvaja ECB v pomembnih institucijah pod njenim neposrednim nadzorom stresni test, ki simulira posebno vrsto šoka. Ta test se izvede v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi. ECB objavi rezultate na agregatni ravni.
Podnebni stresni test je učna vaja tako za banke kot tudi za nadzornike. Njegov cilj je ugotoviti, s katerimi ranljivostmi, najboljšimi praksami in izzivi se srečujejo banke, ko upravljajo podnebna tveganja.
Pozornost je namenjena tistim izpostavljenostim in virom prihodkov, ki so najbolj ranljivi na podnebna tveganja. Uporabljeni makrofinančni scenariji upoštevajo morebitne prihodnje podnebne politike ter ocenjujejo tako fizična tveganja, kot so vročina, suše in poplave, kot tudi kratkoročna in dolgoročna tveganja, ki izhajajo iz prehoda v zeleno gospodarstvo.
Rezultati, ki bodo objavljeni julija 2022, se bodo s kvalitativnega vidika upoštevali v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), vendar ne bodo vplivali na kapitalske zahteve.
Leta 2019 je bančni nadzor v ECB testiral odpornost bank proti idiosinkratičnim likvidnostnim šokom, ki so bili kalibrirani na podlagi nedavnih kriz.
Rezultati analize so bili na splošno pozitivni: banke so poročale, da bi lahko dokaj dolgo preživele z razpoložljivo gotovino in premoženjem, ki so ga prejele kot zavarovanje, zato bi imele veliko časa, da začnejo izvajati načrte financiranja v izrednih razmerah.
Vseeno so bila ugotovljena tudi nekatera področja, ki terjajo nadaljnjo obravnavo: kratko obdobje preživetja v tujih valutah, tveganje zapiranja nacionalnih bančnih sektorjev za nekatere banke, strategije za optimizacijo količnika likvidnostnega kritja (LCR), možne izboljšave postopkov za upravljanje zastavljenega premoženja in splošno podcenjevanje negativnih učinkov znižanja bonitetne ocene. Odkrite so bile tudi nekatere pomanjkljivosti pri kakovosti podatkov v regulativnem poročanju. Te ugotovitve bodo prispevale k višji kakovosti nadzorniškega poročanja o likvidnosti v prihodnjem obdobju.
Rezultati so bili upoštevani tudi v oceni likvidnostne ustreznosti in upravljanja tveganj v bankah, niso pa neposredno vplivali na nadzorniške kapitalske zahteve.
Stresni testi kot del celovite ocene
Stresni testi predstavljajo enega od dveh stebrov celovite ocene – pregleda finančnega zdravja bank, s katerim se poleg ostalih ukrepov zagotavlja, da imajo banke dovolj kapitala, da bi lahko preživele morebitne finančne šoke. Celovita ocena se izvede bodisi takrat, ko:
- je banka razvrščena med pomembne in bo zato prešla pod neposredni nadzor ECB
- se vzpostavi tesno sodelovanje med državo članico EU zunaj euroobmočja in ECB
- ko takšno oceno narekujejo izjemne okoliščine v posamezni banki
V teh stresnih testih se uporablja metodologija za stresne teste organa EBA, ki pa jo je mogoče prilagoditi posebnim okoliščinam testiranih institucij.
Metodologija za stresne teste organa EBAStresni testi za makrobonitetne namene
ECB izvaja tudi stresne teste za makrobonitetne namene in za preverjanje finančne stabilnosti. Ti testi se navadno osredotočajo na posledice stresa za celoten sistem in ne za posamezne banke, izvajajo pa se od zgoraj navzdol (brez udeležbe bank). Rezultati se redno objavljajo v publikacijah Financial Stability Review in Macroprudential Bulletin.
- Oktober 2021
- Macroprudential stress test of the euro area banking system amid the coronavirus (COVID-19) pandemic
- September 2021
- ECB economy-wide climate stress test
- November 2019
- Financial Stability Review - 3.2 Evaluating the resilience of the euro area banking sector
- 29. oktober 2019
- Macroprudential Bulletin - The disciplining effect of supervisory scrutiny on banks’ risk-taking: evidence from the EU‑wide stress test
- 27. marec 2019
- Macroprudential Bulletin - A bird’s-eye view of the resilience of the European banking system: results from the new macroprudential stress test framework
Ta stran se redno posodablja z novimi informacijami o stresnih testih, ki jih izvaja ECB.