Nedonosna posojila
Kreditno tveganje je neločljivo povezano z bančnim poslovanjem, saj pri dajanju posojil vedno obstaja tveganje, da posojilo ne bo odplačano. Zato je kreditno tveganje tudi v središču pozornosti nadzorniškega dela v ECB, pri katerem še posebej natančno spremljamo nedonosna posojila.
Nadzor pobliže: Kaj so nedonosna posojila?Raven nedonosnih posojil je pomemben dejavnik za gospodarstvo, saj ta posojila znižujejo dobičkonosnost bank in zadržujejo dragocene vire, zato banke težje dajejo nova posojila. Težave v bančnem sektorju se lahko hitro razširijo tudi na druge dele gospodarstva ter poslabšajo pogoje za zaposlovanje in gospodarsko rast. ECB zato podpira banke pri reševanju tega vprašanja, s čimer prispeva k varnosti in trdnosti evropskega bančnega sistema.
Podrobnejše informacije o obsegu nedonosnih posojil so na voljo v četrtletnih nadzorniških bančnih statističnih podatkih ECB o nedonosnih posojilih.
Nadzorniški bančni statistični podatki ECBPod lupo nadzornikov
Nedonosna posojila lahko močno ogrozijo trdnost banke. Nadzorniki v ECB zato pozorno spremljajo raven nedonosnih posojil v vseh bankah. Obenem preverjajo, ali banke ustrezno upravljajo tveganost svojih posojil in ali uporabljajo primerne strategije, organizacijsko strukturo ter druge postopke. To je sestavni del procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), ki se vsako leto izvede za vsako banko posebej.
Učinkoviti posojilni standardi in dobro upravljanje kreditnega tveganja so ključni za zmanjševanje tveganja, da posojila postanejo nedonosna in se v bankah nakopičijo številna slaba posojila. Za zmanjšanje tega tveganja bi banke morale:
- posojati samo komitentom, ki bodo posojilo verjetno odplačali
- spremljati različne informacije o posojilih, da zgodaj odkrijejo posojilojemalce v težavah in najdejo rešitev zanje
- sodelovati s posojilojemalci v finančnih težavah, ki so težave sposobni premagati, in prestrukturirati njihovo posojilo
- dovolj zgodaj oblikovati zadostne rezervacije, da ustrezno krijejo morebitne izgube
- iskati načine za zmanjšanje obsega nedonosnih posojil
Učinkoviti posojilni standardi, dobro upravljanje tveganj in proaktivno upravljanje nedonosnih posojil so še posebej pomembni zaradi pandemije koronavirusa, saj se bodo zamude pri odplačevanju posojil verjetno precej povečale, ko se bodo iztekli ukrepi, ki so bili sprejeti za boj proti krizi.
Da bi se banke lažje spopadale s krizo in še naprej dajale posojila, je ECB nekoliko zrahljala pravila, ki veljajo zanje. Tako jim je med drugim dovolila nekaj prožnosti pri razvrščanju posojil posojilojemalcem, ki imajo samo začasne finančne težave. Kljub temu ECB še naprej pozorno spremlja razmere, da z dopuščeno prožnostjo ne bi podpirala posojilojemalcev, ki težav niso sposobni premagati, banke pa bi posojila prepočasi razvrščala med nedonosna.
ECB je za banke pripravila napotke, kako naj ravnajo z nedonosnimi posojili in pravilno oblikujejo rezervacije.
Skupni napori
Poleg nadzornih ukrepov je za reševanje velikega obsega nedonosnih posojil potrebno tudi ukrepanje na dveh drugih področjih. Prvo področje je zakonodaja: razpoložljiva pravna orodja v nekaterih evropskih državah niso zadostna oziroma ne omogočajo pravočasnega reševanja problema nedonosnih posojil.
Drugo področje so sekundarni trgi: banke lahko prek teh trgov na nebančne vlagatelje prenesejo tveganje, ki ga nosijo zaradi imetja slabih posojil, vendar pa je težava v tem, da so ti trgi pogosto slabo razviti. To je postalo še pomembnejše zaradi koronavirusne krize, ki bo verjetno povzročila naraščanje obsega nedonosnih posojil.
Predsednik Nadzornega odbora ECB Andrea Enria je kot del rešitve predlagal tudi ustanovitev evropske družbe za upravljanje terjatev ali mreže družb za upravljanje terjatev.
Da bi bilo vprašanje nedonosnih posojil mogoče reševati na evropski ravni, je Svet EU za ekonomske in finančne zadeve leta 2017 oblikoval akcijski načrt, ki obsega ukrepe na vseh treh področjih: bančni nadzor, reformiranje okvira za obravnavo plačilne nesposobnosti dolžnikov in okvira za izterjavo dolgov ter razvoj sekundarnih trgov. Evropska komisija spremlja napredek pri zmanjševanju obsega nedonosnih posojil. Decembra 2020 je predstavila tudi strategijo za preprečevanje nastajanja nedonosnih posojil zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa.