Nedonosna posojila

Kreditno tveganje je eno od treh glavnih prednostnih področij v nadzorniškem delu ECB. Zaradi tega posebno pozornost namenjamo nedonosnim posojilom (tj. posojilom, ki se ne odplačujejo, oz. »slabim posojilom«), ki so močno prisotna v bilancah evropskih bank.

Obravnava slabih posojil je pomembna za ljudi in podjetja, saj ta posojila zmanjšujejo dobičkonosnost bank in izrabljajo dragocene vire, zato banke težje dajejo nova posojila. Slaba posojila so pomembna tudi za družbo kot celoto, saj se težave v bančnem sektorju lahko hitro razširijo na druge dele gospodarstva in poslabšujejo možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in doseganje višje gospodarske rasti. Zato ECB, ki je odgovorna za varnost in trdnost evropskega bančnega sistema, podpira banke pri reševanju tega vprašanja.

Nadzor pobliže: Kaj so slaba posojila?

Velik problem

Ob koncu leta 2016 so imele evropske banke v svojih knjigah skupno za okrog 1 bilijon EUR slabih posojil. Od tega so jih največje banke v euroobmočju imele za okrog 880 milijard EUR, kar je predstavljalo skoraj 6,2% celotne mase posojil (za primerjavo je povprečna raven v ZDA v letu 2016 znašala približno 1,3%, v Združenem kraljestvu pa 0,9%).

Čeprav se je odstotek posojil, razvrščenih kot nedonosnih, od tedaj zmanjšal (na 3,7% celotne mase posojil v prvem četrtletju 2019), mora Evropa na tej fronti še veliko nadoknaditi.

Nadzorniški bančni statistični podatki ponujajo dodatne podrobnosti o nedonosnih posojilih ter podatke za posamezne države euroobmočja.

Nadzorna prednostna naloga

Nadzorniki v ECB spremljajo skupno raven slabih posojil v vseh bankah v euroobmočju. Obenem preverjajo, ali posamezne banke ustrezno upravljajo tveganost svojih posojil in ali uporabljajo primerne strategije, strukturo upravljanja in vodenja ter druge postopke. To je del enotnega procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), ki se vsako leto opravi za vsako banko posebej. ECB poleg tega redno izvaja usklajen pregled kakovosti sredstev bank, ki jih neposredno nadzira.

Nadzorniki v ECB sodelujejo z nacionalnimi nadzorniki v skupini na visoki ravni za slaba posojila, kjer skušajo na podlagi najboljših praks najti konsistenten in učinkovit način obravnavanja in zmanjševanja slabih posojil. V skupini kot opazovalec sodeluje tudi Evropski bančni organ.

V okviru tega dela smo objavili naslednje dokumente:

Evropski bančni organ je decembra 2017 pripravil serijo predlog, s katerimi se zbirajo podrobne, standardizirane informacije o transakcijah s slabimi posojili. Predloge, ki dajejo kupcem in prodajalcem bolj zanesljive podatke, naj bi prispevale k izboljšanju trga nedonosnih posojil ter v končni fazi služile kot podlaga za nadaljnje transakcije po vsej Evropi.

Skupna prizadevanja

Poleg nadzornih ukrepov je za obravnavo velikega obsega nedonosnih posojil potrebno tudi ukrepanje na dveh drugih področjih. Prvo je pravno ukrepanje: razpoložljiva pravna orodja v nekaterih evropskih državah niso zadostna oziroma ne omogočajo pravočasnega reševanja problema slabih posojil. Drugo je ukrepanje na sekundarnih trgih: banke lahko prek teh trgov prenesejo tveganje imetja slabih posojil na nebančne vlagatelje, vendar so trgi večinoma slabo razviti.

Svet EU za ekonomske in finančne zadeve je julija 2017 na podlagi idej, ki jih je predlagala ECB, opredelil akcijski načrt za obravnavo nedonosnih posojil v Evropi. Načrt vključuje ukrepanje na treh področjih, med katerimi so bančni nadzor, reformiranje insolvenčnega okvira in okvira izterjave dolgov ter razvoj sekundarnih trgov. Komisija je januarja 2018 objavila prvo poročilo o napredku pri zmanjševanju nedonosnih posojil.

V poročilu ECB o finančni stabilnosti (Financial Stability Review 2017) je več informacij o tveganju, ki ga veliko število nedonosnih posojil predstavlja za finančno stabilnost in gospodarsko rast, ter o tem, kako bi bilo mogoče pomanjkljivosti trga nedonosnih posojil odpraviti s transakcijskimi platformami.

Izmenjava mnenj

Pobude za reševanje slabih posojil so sprožile vprašanja o splošnem pristopu, posledicah in mandatu nadzornikov. Odgovori ECB na pisma članov Evropskega parlamenta so predstavljeni spodaj.