Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

1 Uvod

Nadzorovane institucije so v zadnjem letu ostale odporne, vendar pandemija koronavirusa (COVID-19) še naprej vpliva na tveganja v evropskem bančnem sektorju. Nadzorovane institucije so bile sposobne kljubovati negativnemu gospodarskemu šoku, ki ga je povzročil izbruh pandemije. Na splošno so ostale dobro kapitalizirane[1] in zmožne pomagati gospodinjstvom, malim in srednje velikim podjetjem ter gospodarskim družbam pri spopadanju z izzivi, ki jih prinaša svetovna zdravstvena kriza. Z izboljšanjem makroekonomskih razmer v primerjavi z lanskim letom[2] so se nekatera tveganja v bančnem sektorju zmanjšala, vendar so gospodarski obeti še vedno negotovi ter občutljivi na potek pandemije in novejša ozka grla v dobavnih verigah. V takšnem okolju se je z izrednimi podpornimi ukrepi sicer preprečilo strmo povečanje števila stečajev in obsega nedonosnih posojil, vendar je eno od problematičnih področij še vedno kakovost bančne aktive, saj se bo celoten vpliv pandemije pokazal šele v srednjeročnem obdobju, potem ko bo večina interventne javne pomoči umaknjena. Poleg tega kombinacija zgodovinsko nizkih realnih stopenj donosa in visokih vrednotenj vzbuja zaskrbljenost glede morebitnega prevrednotenja tveganj na finančnih trgih, kar bi lahko prizadelo splošno odpornost bank, če bi se uresničilo. Obenem so se s krizo še dodatno zaostrile številne strukturne ranljivosti, med katerimi so vzdržnost poslovnih modelov in notranjega upravljanja bank, kar terja učinkovito in pravočasno ukrepanje s strani bank in nadzornikov. Nadzorniki morajo proaktivno zmanjševati tudi tveganja, ki se pojavljajo na novo ali se spreminjajo, na primer podnebna in okoljska tveganja.

V takšnih razmerah je bančni nadzor v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi temeljito ocenil glavna tveganja in ranljivosti, s katerimi se soočajo pomembne institucije pod neposrednim nadzorom ECB, ter skladno s tem določil strateške prednostne naloge za naslednja tri leta. Cilj treh prednostnih nalog za obdobje 2022–2024 je zagotoviti, da bodo banke (1) izšle iz pandemije zdrave, (2) izkoristile priložnost, da z učinkovitimi strategijami digitalizacije in izboljšanim upravljanjem odpravijo strukturne pomanjkljivosti ter (3) obravnavale nova tveganja, med katerimi so podnebna in okoljska tveganja ter IT in kibernetska tveganja (glej sliko 1). Bančni nadzor v ECB je za vsako prednostno nalogo razvil sklop strateških ciljev in temeljnih delovnih programov, ki zajemajo naslednja tri leta, njihov cilj pa je odpraviti najpomembnejše ranljivosti, ugotovljene med letošnjim procesom ugotavljanja tveganj in določanja prednostnih nalog (več podrobnosti je v razdelku 2.2).

Slika 1

Prednostne naloge nadzora v obdobju 2022–2024 za odpravo ugotovljenih ranljivosti v bankah

Vir: ECB.
Opombe: Slika prikazuje tri prednostne naloge nadzora ter pripadajoče ranljivosti, ki jih je treba v prihodnjih letih obravnavati s ciljno usmerjenimi aktivnostmi bančnega nadzora. Vsaka ranljivost je povezana s krovno kategorijo tveganja. Nadzorne aktivnosti, ki obravnavajo potencialne šoke na področju obrestnih mer/kreditnih razmikov in izpostavljenosti do kreditnega tveganja nasprotne stranke, ne bi smele potekati ločeno. Medsebojno se bodo namreč dopolnjevale in vplivale druga na drugo s ciljem, da se obravnava splošnejša problematika korekcij na finančnih trgih.

Proces prepoznavanja tveganj in določanja prednostnih nalog je osrednji mehanizem, s katerim se razvija in oblikuje strategija bančnega nadzora za naslednja tri leta. Proces podpira prizadevanja v celotnem enotnem mehanizmu nadzora, da se nadzorne aktivnosti v srednjeročnem obdobju prednostno razvrščajo in usklajujejo. Prednostne naloge nadzora dajejo usmeritve skupnim nadzorniškim skupinam, s čimer spodbujajo učinkovito in skladno načrtovanje nadzora nad pomembnimi institucijami, ki jih ECB neposredno nadzira. Pomembno prispevajo tudi k procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), pri čemer je treba upoštevati, da se lahko ranljivosti in izzivi od banke do banke razlikujejo. Poleg tega nacionalni nadzorniki s pomočjo prednostnih nalog lažje proporcionalno določijo svoje prednostne naloge pri nadzoru manj pomembnih institucij. S transparentnim obveščanjem o prednostnih nalogah so jasnejša tudi nadzorniška pričakovanja, ki jih morajo banke izpolniti, povečuje se vpliv nadzora na bančni sektor in zagotavlja se enaka obravnava vseh bank. Prednostne naloge nadzora zajemajo tri leta, kar je dovolj dolgo časovno obdobje, da se doseže dober napredek pri odpravljanju relevantnih ranljivosti. Bančni nadzor v ECB stalno spremlja in ocenjuje, kako se tveganja in ranljivosti v nadzorovanih institucijah razvijajo ter kakšen je napredek pri izvajanju izbranih prednostnih nalog. Medtem ko se strateške prednostne naloge revidirajo vsako leto, sprotno spremljanje bančnemu nadzoru v ECB omogoča, da po potrebi fleksibilno prilagaja svoje prednostne naloge in pripadajoče aktivnosti.

V naslednjih razdelkih je več podrobnosti o rezultatih ocenjevanja tveganj in ranljivosti v obdobju 2022–2024, o pripadajočih prednostnih nalogah in o temeljnih delovnih programih, namenjenih pomembnim institucijam, ki jih ECB neposredno nadzira. Vzporedno se bodo izvajale tudi druge redne nadzorne aktivnosti, ki niso izrecno navedene v tem dokumentu in bodo dopolnjevale delo v zvezi s prednostnimi nalogami.

2 Prednostne naloge nadzora in ocena tveganj za obdobje
2022–2024

2.1 Okolje, v katerem poslujejo nadzorovane institucije

Gospodarski obeti so se od lanskega leta izboljšali, vendar negotovosti ostajajo, saj je gospodarstvo odvisno od poteka pandemije in od trdovratnih ozkih grl v dobavnih verigah. Gospodarstvo v euroobmočju bo predvidoma že konec leta 2021 doseglo raven BDP izpred pandemije, in sicer predvsem zaradi močnega okrevanja domačega in zunanjega povpraševanja, k čemur prispevajo sproščanje zajezitvenih ukrepov, zviševanje stopnje precepljenosti ter podpora javnofinančne in denarne politike.[3] Morebiten ponoven izbruh pandemije zaradi bolj nalezljivih sevov virusa in zmanjšane učinkovitosti cepiv, zaradi česar bi bilo treba ponovno uvesti zajezitvene ukrepe, bi lahko privedel do večjih gospodarskih brazgotin in upočasnil okrevanje. Potencialno tveganje poslabšanja gospodarskih obetov pa izhaja tudi iz vztrajnejšega pomanjkanja na strani ponudbe od pričakovanega.[4]

Znatno povečanje ravni zadolženosti v različnih segmentih gospodarstva bi lahko privedlo do večjega tveganja insolventnosti, zlasti v gospodarskih sektorjih oziroma državah, ki jih je pandemija huje prizadela. Delež javnega dolga v razmerju do BDP v euroobmočju se je od zadnje ocene strmo povečal, kar vzbuja zaskrbljenost o posledicah nenadnega zvišanja obrestnih mer.[5] V istem obdobju se je precej povečal tudi delež zasebnega dolga v razmerju do BDP, kar bi lahko po drugi strani ogrozilo sposobnost visoko zadolženih podjetij in gospodinjstev, da servisirajo dolg. Splošnejši odboj gospodarske aktivnosti je prispeval k izboljšanju obetov v podjetniškem sektorju, kjer dobički okrevajo. Vendar se lahko po umiku podpornih ukrepov poveča tveganje insolventnosti, zlasti v gospodarskih sektorjih, ki jih je pandemija najhuje prizadela. V tem pogledu je še posebno močno prizadet sektor poslovnih nepremičnin, ki beleži velik padec števila transakcij in cen. Po drugi strani sta nadaljnja rast cen stanovanjskih nepremičnin in okrepljeno hipotekarno zadolževanje prispevala k povečanju zadolženosti gospodinjstev in k domnevni precenjenosti cen stanovanjskih nepremičnin, s čimer se povečujejo ranljivosti v prihodnosti.[6]

Z izboljšanimi svetovnimi gospodarskimi obeti in spodbudnimi pogoji financiranja se je nadalje zmanjšala tržna volatilnost, čeprav živahna gibanja cen finančnega premoženja in nadaljnje iskanje donosov vzbujajo skrbi zaradi precenjenosti. Ob visokih vrednotenjih v nekaterih tržnih segmentih v kombinaciji s preostalimi temeljnimi ranljivostmi in negotovostjo so trgi izpostavljeni korekcijam in neurejenemu razdolževanju.[7] Segment visoko donosnih obveznic se zdi še posebej ranljiv za skokovite spremembe cen, če bi se pričakovanja vlagateljev glede gospodarskih obetov nenadoma spremenila ali če bi se obrestne mere nenadoma zvišale.

2.2 Tveganja in prednostne naloge za obdobje 2022–2024

Bančni nadzor v ECB je prednostne naloge nadzora opredelil na podlagi ocene glavnih tveganj in ranljivosti v evropskem bančnem sektorju. Vse tri prednostne naloge za obdobje 2022–2024 so enako pomembne. Njihov cilj je zagotoviti, da bodo banke (1) izšle iz pandemije zdrave, (2) izkoristile priložnost, da z učinkovitimi strategijami digitalizacije in izboljšanim upravljanjem odpravijo strukturne pomanjkljivosti ter (3) obravnavale nova tveganja. Vsaka prednostna naloga je povezana s sklopom strateških ciljev in krovnih delovnih programov, katerih cilj je obravnavati glavne ranljivosti, ugotovljene med letošnjim procesom prepoznavanja tveganj in določanja prednostnih nalog. V naslednjih razdelkih je več podrobnosti o rezultatih ocene tveganj in o načrtovanih nadzornih aktivnostih, s katerimi se bodo ugotovljene ranljivosti odpravile.

Prva prednostna naloga: banke iz pandemije izidejo zdrave

Ključni cilj nadzornikov je odpraviti negativne posledice pandemije COVID-19 in zagotoviti, da bančni sektor ostane odporen. Morebitno poslabšanje kakovosti aktive, povezano s postopnim umikanjem vladne podpore in podpore denarne politike, ter morebitne korekcije v vrednotenju na finančnih trgih terjajo pozornost nadzornikov, da bi se obravnavali kratkoročni in srednjeročni izzivi za banke.

Ključna ranljivost: pomanjkljivosti pri upravljanju kreditnega tveganja

Strateški cilj: nadzorovane institucije bi morale izboljšati svoje prakse upravljanja kreditnega tveganja, zlasti kar zadeva pravočasno prepoznavanje, v prihodnost usmerjeno merjenje in zmanjševanje kreditnega tveganja.

Ena od edinstvenih značilnosti krize zaradi COVID-19 je, da se je sredi ogromnega upada gospodarske aktivnosti obseg nedonosnih posojil še naprej zmanjševal, kar je zasluga izrednih ukrepov različnih politik, sprejetih v podporo realnemu gospodarstvu. Ti ukrepi, ki so doslej brez primere, so obenem zameglili kreditno sposobnost posojilojemalcev in zamajali sposobnost bank, da natančno in proaktivno upravljajo kreditno tveganje. Kljub pobudam v zadnjih nekaj mesecih, da bi se ocenila in kritično pretehtala pripravljenost bank na soočenje z vse večjim poslabševanjem kakovosti aktive, je bilo z aktivnostmi po dopisu[8] bankam ugotovljeno, da so pri upravljanju kreditnega tveganja v več bankah še vedno prisotne pomembne pomanjkljivosti. Glavna problematična področja so povezana s prepoznavanjem in razvrščanjem posojilojemalcev v finančnih težavah, z vrednotenjem zastavljenega premoženja in z ustreznostjo praks oblikovanja rezervacij. Medtem ko bi takšne pomanjkljivosti lahko zmanjšale odpornost bank proti morebitnim gospodarskim upadom v prihodnje, so nekatere banke že začele sproščati previdnostne rezervacije. Bančni nadzor v ECB bo tako proaktivno komuniciral z bankami, ki so poročale o pomembnih pomanjkljivostih na enem ali več področjih v okviru te pobude, in po potrebi izvedel ciljno usmerjene preglede, inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov. Nadzorniki bodo tudi preverjali in kritično presojali, kako banke izvajajo smernice Evropskega bančnega organa o odobravanju in spremljanju kreditov,[9] s posebnim poudarkom na nepremičninskih portfeljih.

Glavne načrtovane nadzorne aktivnosti:

  • Nadaljnje delo skupnih nadzorniških skupin v zvezi s pomanjkljivostmi pri upravljanju kreditnega tveganja, ki so bile ugotovljene po dopisu predsednikom uprav, in ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem[10]
  • Ciljno usmerjeni pregledi na področju ugotavljanja, spremljanja in ocenjevanja kreditnega tveganja ter relevantne razsežnosti okvira za oblikovanje rezervacij v skladu z MSRP 9
  • Nadaljnje delo skupnih nadzorniških skupin s prizadetimi bankami ter ciljno usmerjeno preverjanje sprememb notranjih modelov, ki so povezane z izvajanjem programa EBA o popravilu pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB) ali so jih sprožile posledice pandemije

Ključna ranljivost: izpostavljenosti do sektorjev, ranljivih zaradi COVID-19, vključno s poslovnimi nepremičninami

Strateški cilj: okrepiti delo nadzornikov na področju izpostavljenosti nadzorovanih institucij do sektorjev, ranljivih zaradi COVID-19, vključno s poslovnimi nepremičninami.

Visoko zadolžena podjetja v gospodarskih sektorjih, ki so bolj občutljivi na posledice pandemije, so še posebej izpostavljena postopnemu umikanju podpornih ukrepov. Medtem ko postopno okrevanje gospodarstva, pozitivni obeti in daljše trajanje nekaterih podpornih ukrepov, kot so poroštva s strani subjektov javnega sektorja, zmanjšujejo tveganje skokovitega porasta neplačil podjetij, pa so izpostavljenosti bank do ranljivih podjetij še naprej občutljive na morebitno poslabšanje kakovosti aktive in jih je treba ustrezno spremljati in upravljati. To je še posebno relevantno za izpostavljenosti bank do trga poslovnih nepremičnin, ki je po premiku povpraševanja, ki ga je povzročila pandemija, zabeležil upad. Bančni nadzor v ECB bo zato pod drobnogled vzel izpostavljenosti bank do podjetij, ranljivih zaradi COVID-19, ter izvajal ciljno usmerjene preglede in inšpekcijske preglede na kraju samem, da bi primerjalno analiziral in kritično presojal upravljanje izpostavljenosti bank do poslovnih nepremičnin, vključno s praksami vrednotenja zastavljenega premoženja.

Glavne načrtovane nadzorne aktivnosti:

  • Redno spremljanje izpostavljenosti bank do ranljivih sektorjev
  • Ciljno usmerjeni pregledi in inšpekcijski pregledi na kraju samem v zvezi z izpostavljenostmi bank do poslovnih nepremičnin

Ključna ranljivost: izpostavljenosti do financiranja s finančnim vzvodom

Strateški cilj: preprečiti kopičenje nezmanjšanih tveganj na področju financiranja s finančnim vzvodom in spodbuditi banke, da izpolnjujejo nadzorniška pričakovanja iz napotkov ECB.[11]

Iskanje donosov v okolju, ki ga zaznamujejo vztrajno nizke obrestne mere, obsežna likvidnost in ogromni podporni ukrepi, je prispevalo k nadaljnjemu kopičenju tveganj na trgu posojil s finančnim vzvodom. Svetovno in evropsko izdajanje instrumentov s finančnim vzvodom se še naprej povečuje, rast pa spremlja rahljanje zadevnih kreditnih standardov. Ob vse večji nagnjenosti k prevzemanju tveganj na področju bolj tveganih transakcij s finančnim vzvodom, o katerih poročajo nekatere velike nadzorovane banke, bo bančni nadzor v ECB dodatno okrepil svoja prizadevanja, da prepreči kopičenje nezmanjšanih tveganj v tem segmentu. Med aktivnostmi nadzornikov bodo ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem, katerih namen je zagotoviti, da banke okrepijo upravljanje tveganj na področju posojil s finančnim vzvodom. Nadzorniki bodo upoštevali predvsem kreditne standarde, upravljanje tveganja v zvezi s sindiciranjem, nagnjenost k prevzemanju tveganj in kapitalske zahteve. Od bank se tudi pričakuje, da bodo izpolnjevale nadzorniška pričakovanja iz napotkov ECB o transakcijah s finančnim vzvodom.

Glavne načrtovane nadzorne aktivnosti:

  • Skupne nadzorniške skupine še naprej ocenjujejo tveganja na področju financiranja s finančnim vzvodom in spremljajo prizadevanja pomembnih institucij, da izpolnijo nadzorniška pričakovanja iz napotkov ECB
  • Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem

Ključna ranljivost: občutljivost na šoke na področju obrestnih mer in kreditnih razmikov

Strateški cilj: nadzorovane institucije bi morale imeti vzpostavljeno zanesljivo ureditev, da obvladujejo posledice srednjeročnih šokov na področju obrestnih mer in kreditnih razmikov ter prilagodijo ocenjevanje, zmanjševanje in spremljanje tveganj, kadar bi bilo to potrebno.[12]

Okolje nizkih obrestnih mer, izredni podporni ukrepi javnofinančne in denarne politike ter iskanje donosov so privedli do visokih vrednotenj v več segmentih finančnih trgov, ki so včasih odstopala od temeljnih gospodarskih dejavnikov. S tem bi se lahko povečala verjetnost prevrednotenja tveganja na trgih državnih in podjetniških obveznic ali na delniških trgih. To vzbuja zaskrbljenost med nadzorniki, zlasti ob upoštevanju pomembne občutljivosti bank na nekatere s tem povezane dejavnike tveganja, zlasti obrestne mere in kreditne razmike. Čeprav je težko predvideti dogodke, ki bi lahko sprožili temeljito prevrednotenje na trgih, je z nadzornega vidika še naprej bistveno zagotoviti, da so nadzorovane institucije pripravljene na soočenje s takšnimi korekcijami in zlasti z morebitnimi srednjeročnimi šoki na področju obrestnih mer in kreditnih razmikov. Banke bi morale imeti vzpostavljen zanesljiv okvir upravljanja tveganj, s katerim ocenjujejo, zmanjšujejo in spremljajo takšna tveganja, ter pravočasno sprejeti popravne ukrepe, kadar se ugotovijo pomanjkljivosti. Bančni nadzor v ECB se bo z rednim udejstvovanjem skupnih nadzorniških skupin, ciljno usmerjenimi pregledi in inšpekcijskimi pregledi na kraju samem od naslednjega leta dalje še bolj intenzivno ukvarjal s tem, da so banke ustrezno pripravljene, da vzdržijo takšne šoke na trgu.

Glavne načrtovane nadzorne aktivnosti:

  • Ciljno usmerjeni pregled, kako banke ocenjujejo, spremljajo in upravljajo dogajanja na področju obrestnih mer in kreditnih razmikov, in sicer tako v trgovalni kot tudi v bančni knjigi
  • Nadaljnje delo skupnih nadzorniških skupin v zvezi s popravnimi akcijskimi načrti bank, kadar se ugotovijo pomembne pomanjkljivosti, in ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem

Druga prednostna naloga: strukturne pomanjkljivosti se odpravljajo z učinkovitimi strategijami digitalizacije in izboljšanim upravljanjem

Za večjo odpornost in vzdržnost bančnih poslovnih modelov bodo nadzorniki s ciljno usmerjenimi pobudami spodbujali banke k temu, da odpravijo vztrajne pomanjkljivosti na področju digitalne preobrazbe in pri voditeljskih sposobnostih upravljalnih organov.

Ključna ranljivost: pomanjkljivosti v strategijah bank za digitalno preobrazbo

Strateški cilj: nadzorovane institucije bi se morale lotiti premišljene digitalne preobrazbe in imeti vzpostavljeno ustrezno ureditev, da bodo njihovi poslovni modeli dolgoročno vzdržni.

Nadzorovane institucije so pospešile uvajanje tehnologij, da bi se spoprijele z izzivi, ki jih prinaša pandemija, in se odzvale na spremembe v preferencah strank. To jim obenem omogoča, da gredo v korak z razvojem novih tehnologij, ki se uporabljajo v finančnem sektorju, in z vse večjo konkurenco, ki prihaja iz digitalnega sektorja (npr. s strani finančnotehnoloških podjetij in digitalnih velikanov). Poleg tega pomembne institucije že dolgo pesti nizka dobičkonosnost. Ta je med drugim globoko zakoreninjena v strukturnih šibkostih, ki so povezane s presežnimi zmogljivostmi in stroškovno neučinkovitostjo. Proces digitalne preobrazbe bi lahko pospešil tudi večjo učinkovitost in ponudil nove možnosti za ustvarjanje prihodkov. Nadzorniki bodo zato okrepili svoja prizadevanja, da primerjalno analizirajo in ocenijo strategije bank za digitalizacijo, s čimer bodo zagotovili, da imajo banke vzpostavljeno ustrezno ureditev (npr. notranje upravljanje, vire, veščine, upravljanje tveganj itd.), da bodo dolgoročno vzdržne. Za dosego tega cilja bodo skupne nadzorniške skupine izvajale ciljno usmerjene inšpekcijske preglede na kraju samem in spremljale banke, ki poročajo o pomembnih pomanjkljivostih na tem področju.

Glavne načrtovane nadzorne aktivnosti:

  • Anketa o strategijah bank za digitalizacijo
  • Primerjalna analiza in nadaljnje udejstvovanje skupnih nadzorniških skupin z bankami, pri katerih so bile ugotovljene pomembne pomanjkljivosti v strategiji za digitalno preobrazbo
  • Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem na področjih, kjer so bile ugotovljene glavne pomanjkljivosti

Ključna ranljivost: pomanjkljive voditeljske sposobnosti upravljalnih organov

Strateški cilj: nadzorovane institucije bi morale odpraviti pomanjkljivosti v delovanju in sestavi upravljalnih organov.

Dobra ureditev upravljanja, močne notranje kontrole in zanesljivi podatki so bistveni za spodbujanje ustreznega sprejemanja odločitev in za zmanjšanje pretiranega prevzemanja tveganj v običajnih in kriznih časih. Kljub napredku, ki so ga banke dosegle v zadnjih nekaj letih, nadzorniki še naprej poročajo o velikem številu ugotovitev, ki kažejo na strukturne pomanjkljivosti v notranjih kontrolah, delovanju upravljalnih organov ali zmogljivostih za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje. Težave, ki jih imajo banke pri pravočasnem odpravljanju teh pomanjkljivosti, vzbujajo upravičene pomisleke glede učinkovitosti uprave in njenih strateških voditeljskih sposobnosti. Zaradi tveganj in izzivov iz bančnega okolja, ki se stalno spreminja, banke potrebujejo učinkovite in pravočasne popravne akcijske načrte, da bi obravnavale nerešene nadzorniške ugotovitve in okrepile učinkovitost uprave. Bančni nadzor v ECB bo tako izvajal nadzorne aktivnosti s ciljem, da doseže napredek na tem področju, pri čemer se bo ukvarjal predvsem z delovanjem upravljalnih organov in njihovo sposobnostjo, da izvajajo nadzor in kritično presojajo odločitve. Poleg tega se bo bančni nadzor v ECB osredotočal na kolektivno primernost in raznolikost upravljalnih organov, ki sta ključni gonilni sili njihove učinkovitosti. Med načrtovanimi nadzornimi aktivnostmi so zbiranje podatkov, ciljno usmerjeni pregledi v bankah s pomanjkljivostmi v sestavi in delovanju upravljalnega organa, inšpekcijski pregledi na kraju samem ter ciljno usmerjeno, tveganju prilagojeno (ponovno) ocenjevanje sposobnosti in primernosti.

Glavne načrtovane nadzorne aktivnosti:

  • Ciljno usmerjeni pregledi učinkovitosti upravljalnih organov v bankah in ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem
  • Razvoj in izvajanje politike o raznolikosti ter tveganju prilagojen pristop k ocenjevanju sposobnosti in primernosti

Tretja prednostna naloga: obravnavajo se nova tveganja

Banke se soočajo s številnimi tveganji, ki se pojavljajo na novo ali se spreminjajo, uresničijo pa se lahko v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju, zato je bistveno, da bančni nadzor v ECB spremlja razmere ter ustrezno oblikuje in prilagaja nadzorne aktivnosti. Bančni nadzorniki si bodo zato prizadevali zagotoviti, da se obravnavajo ranljivosti, povezane s tremi novimi temami: s podnebnimi in okoljskimi tveganji, s povečevanjem kreditnega tveganja nasprotne stranke v primeru bolj tveganih in manj transparentnih nebančnih finančnih institucij ter z operativno odpornostjo in odpornostjo IT sistemov.

Ključna ranljivost: izpostavljenost do podnebnih in okoljskih tveganj

Strateški cilj: nadzorovane institucije bi morale podnebna in okoljska tveganja proaktivno vključiti v svojo poslovno strategijo ter okvir notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, da bi zmanjšale in razkrile takšna tveganja ter izpolnile relevantne regulativne zahteve.

Obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in degradacije okolja, bo v prihodnjih letih nedvomno eden glavnih izzivov za banke in nadzornike. Prehod v nizkoogljično gospodarstvo predstavlja precejšnje tveganje za banke, saj nanje vpliva prek sklopa transmisijskih kanalov, na primer prek izpostavljenosti do podjetij z visokimi emisijami ogljika. Poleg tega je znaten delež izpostavljenosti bank do podjetij, ki se nahajajo na območjih, ki so že zelo izpostavljena ali vse bolj izpostavljena fizičnim nevarnostim.[13] Nedavna ocena ECB kaže, da so banke sicer dosegle določen napredek pri prilagajanju svojih praks, vendar je napredek še vedno prepočasen.[14] Zato je ključnega pomena, da banke razvijejo strategijo zmanjševanja tveganj, da bi ublažile dolgoročne posledice podnebnih in okoljskih tveganj ter prilagodile svojo poslovno strategijo, notranje upravljanje in upravljanje tveganj, s čimer bodo ta tveganja ustrezno upoštevale.[15] Bančni nadzor v ECB bo zato naslednje leto izvedel podnebni stresni test, ki bo učna vaja za banke in nadzornike,[16] ter tematski pregled, s katerim se bo ocenil napredek bank pri doseganju tega cilja.[17] Nadzorniki bodo izvajali tudi inšpekcijske preglede na kraju samem, komunicirali z institucijami, ki imajo pomembne pomanjkljivosti pri upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj, da pravočasno izvedejo zanesljive popravne akcijske načrte, ter spremljali skladnost s prihodnjimi regulativnimi zahtevami. Ker je večina nadzorovanih institucij dosegla le omejen napredek pri usklajevanju svojih praks razkrivanja s pričakovanji nadzornikov,[18] bo bančni nadzor v ECB še naprej spremljal popravne ukrepe bank na tem pomembnem področju.[19]

Glavne načrtovane nadzorne aktivnosti:

  • Podnebni stresni test od spodaj navzgor in razvoj najboljših praks za podnebno stresno testiranje
  • Tematski pregled bančnih strategij ter okvirov notranjega upravljanja in upravljanja tveganj
  • Inšpekcijski pregledi na kraju samem
  • Nadaljnje delo skupnih nadzorniških skupin v zvezi s praksami razkrivanja in izpolnjevanjem nadzorniških pričakovanj iz vodnika ECB[20]

Ključna ranljivost: izpostavljenosti do kreditnega tveganja nasprotne stranke, zlasti do nebančnih finančnih institucij

Strateški cilj: nadzorovane institucije bi morale imeti vzpostavljen zanesljiv okvir notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, da bi lahko obvladovale povečane izpostavljenosti do kreditnega tveganja nasprotne stranke, ki izhajajo iz storitev kapitalskega trga.

Okolje nizkih obrestnih mer, ki prispeva k strategijam iskanja donosov, je spodbudilo nekatere banke, da povečajo obseg storitev kapitalskega trga, ki jih ponujajo bolj tveganim in manj transparentnim nasprotnim strankam, pogosto nebančnim finančnim institucijam. Pomemben vpliv, ki so ga imeli nedavni stečaji takšnih nasprotnih strank (npr. hedge skladov in upravljavcev premoženja premožnejših družin) na nekatere banke, je izpostavil tveganja, ki izhajajo iz šibkega notranjega upravljanja in neustreznih praks upravljanja tveganj, katerim so lahko izpostavljene banke, ki se intenzivno ukvarjajo s takšnimi dejavnostmi. Bančni nadzor v ECB bo zato naslednje leto izvajal ciljno usmerjene preglede in inšpekcijske preglede na kraju samem na področju ravnanja s kreditnim tveganjem nasprotne stranke in njegovega upravljanja, da bi ugotovil morebitne pomanjkljivosti. Poleg tega bo bančni nadzor v ECB zaključil ocenjevanje storitev glavnega posrednika, da bi razjasnil nadzorniška pričakovanja glede upravljanja izpostavljenosti do nebančnih finančnih institucij. Skupne nadzorniške skupine bodo pri tem komunicirale z bankami, ki imajo pomembne pomanjkljivosti na teh področjih, da bi se pomanjkljivosti ustrezno in hitro odpravile.

Glavne načrtovane nadzorne aktivnosti:

  • Ciljno usmerjeni pregledi in inšpekcijski pregledi na kraju samem o ravnanju s kreditnim tveganjem nasprotne stranke in njegovem upravljanju
  • Zaključek ocenjevanja storitev glavnega posrednika, da se razjasnijo nadzorniška pričakovanja glede upravljanja izpostavljenosti do nebančnih finančnih institucij
  • Nadaljnje delo skupnih nadzorniških skupin z bankami, ki kažejo pomembne pomanjkljivosti na teh področjih

Ključna ranljivost: pomanjkljivosti pri zunanjem izvajanju IT storitev in kibernetski odpornosti

Strateški cilj: spodbujati zanesljivejšo ureditev zunanjega izvajanja IT storitev in večjo odpornost proti kibernetskim grožnjam v nadzorovanih institucijah s postopno krepitvijo nadzornih aktivnosti, katerih cilj so prakse bank za upravljanje tveganj na teh področjih.

Neustrezno upravljanje tveganj v zvezi z zunanjim izvajanjem IT storitev v nadzorovanih bankah v povezavi z vse večjo uporabo zunanjih ponudnikov IT storitev (vključno s ponudniki storitev v oblaku) vzbuja pomisleke, ki terjajo večjo pozornost nadzornikov. Nadzorniki bodo ocenjevali ureditev v bankah glede zunanjega izvajanja storitev in vzpostavili dialog s tistimi bankami, ki kažejo pomembne pomanjkljivosti, da bi zagotovili pravočasno izvedbo popravnih akcijskih načrtov.

Medtem ko so pomembne institucije med pandemijo izkazovale močno operativno odpornost, se število kibernetskih incidentov, o katerih je obveščena ECB – mnogi od teh so bili zlonamerni in bi se v prihodnosti lahko prelevili v pomembne izgube – od leta 2020 povečuje.[21] Ob pospešenem izvajanju digitalnih strategij v bankah in vedno večji odvisnosti od informacijskih tehnologij je bistveno okrepiti odpornost bank proti kibernetskim grožnjam. Nadzorniki se bodo tako postopoma vse bolj osredotočali na ocenjevanje ustreznosti kibernetske odpornosti bank in aktivno ukrepali v bankah, ki kažejo pomembne pomanjkljivosti na tem področju.

Glavne načrtovane nadzorne aktivnosti:

  • Zbiranje podatkov o bančnih registrih zunanjih izvajalcev
  • Ciljno usmerjeni pregledi in inšpekcijski pregledi na kraju samem v zvezi s kibernetsko odpornostjo in ureditvijo zunanjega izvajanja IT storitev
  • Nadaljnje delo skupnih nadzorniških skupin z bankami, ki kažejo pomembne pomanjkljivosti na teh področjih

© Evropska centralna banka, 2021

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0

Spletno mesto www.ecb.europa.eu

Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).

HTML ISBN , ISSN , doi :

  1. Banke so v pandemijo COVID-19 vstopile z veliko močnejšo kapitalsko pozicijo, in sicer zaradi regulativnih reform, ki so sledile veliki finančni krizi, in zaradi dosežkov v prvih šestih letih enotnega nadzora v okviru bančne unije. Dodaten kapitalski manevrski prostor so ustvarili razbremenitveni ukrepi, ki so jih uvedli ECB in nacionalni makrobonitetni organi.
  2. Glej Bančni nadzor v ECB: ocena tveganj in ranljivosti v letu 2021.
  3. Makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB, september 2021.
  4. Izjava o denarni politiki, tiskovna konferenca, 9. september 2021.
  5. ECB Financial Stability Review, november 2021.
  6. ibid.
  7. ibid.
  8. Dopis bankam o ugotavljanju in merjenju kreditnega tveganja v kontekstu pandemije koronavirusa (COVID-19), ECB, bančni nadzor, december 2020.
  9. Smernice o odobravanju in spremljanju kreditov (EBA/GL/2020/06), Evropski bančni organ, maj 2020.
  10. V tem dokumentu se izraz »ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem« nanaša na inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so bili opravljeni samo v relevantni podskupini nadzorovanih institucij.
  11. Guidance on leveraged transactions, Evropska centralna banka, 2017.
  12. Nadzorne aktivnosti, ki obravnavajo potencialne šoke na področju obrestnih mer/kreditnih razmikov in izpostavljenosti do kreditnega tveganja nasprotne stranke, ne bi smele potekati ločeno. Medsebojno se bodo namreč dopolnjevale in vplivale druga na drugo s ciljem, da se obravnava splošnejša problematika korekcij na finančnih trgih.
  13. ECB Financial Stability Review, maj 2021.
  14. »The state of climate and environmental risk management in the banking sector«, ECB, bančni nadzor, november 2021.
  15. »Overcoming the tragedy of the horizon: requiring banks to translate 2050 targets into milestones«, govor, Frank Elderson, Dunaj, 20. oktober 2021.
  16. Uradno obvestilo ECB sodelujočim bankam: »Information on participation in the 2022 ECB Climate Risk Stress Test«, Frankfurt na Majni, 18. oktober 2021.
  17. »The clock is ticking for banks to manage climate and environmental risks«, ECB, Supervision Newsletter, avgust 2021.
  18. ibid.
  19. »The state of climate and environmental risk management in the banking sector«, ECB, bančni nadzor, november 2021.
  20. Glej »Vodnik o podnebnih in okoljskih tveganjih«, ECB, november 2020.
  21. »IT and cyber risk: a constant challenge«, ECB, Supervision Newsletter, avgust 2021.
Žvižgaštvo