Kaj pomeni, da banka »propada ali bo verjetno propadla«?
Nazadnje posodobljeno 20. februarja 2026
Banke imajo v gospodarstvu pomembno vlogo. Za ljudi in podjetja izvajajo kritične storitve, kot so dajanje posojil, sprejemanje vlog in omogočanje plačil, in te storitve se morajo nadaljevati tudi, če banka propade. Obenem je finančni sistem zelo tesno prepleten in pretekle finančne krize so pokazale, kako hitro se problemi lahko razširijo, če niso ustrezno obvladovani.
Ko banka »propada ali bo verjetno propadla«, to pomeni, da se ne dojema več kot finančno zdrava in da je zanjo morda potrebno reševanje ali likvidacija.
Nadzorniki ECB so pristojni za to, da ocenijo, ali propadajo oziroma bodo verjetno propadle večje banke pod njihovim neposrednim nadzorom, medtem ko imajo za manjše banke to pristojnost nacionalni nadzorniki. Ugotovitev, da banka propada ali bo verjetno propadla, lahko sprejmejo tudi organi za reševanje, kot je Enotni odbor za reševanje.
Kaj se zgodi, če imam vlogo v banki, za katero je bilo ugotovljeno, da propada ali bo verjetno propadla?
Sistemi jamstva za vloge so sistemi, vzpostavljeni v vsaki državi članici EU, ki vlagateljem izplačajo denar na njihovem računu, če tega ni sposobna storiti banka sama. Zaščitene so bančne vloge do zajamčene meje 100.000 EUR. Vse banke morajo biti članice takšnega sistema in morajo v sklad za jamstvo vlog plačevati svoj prispevek.
Ocena, da banka propada ali bo verjetno propadla, se sprejme na podlagi različnih relevantnih pokazateljev. Nasprotno pa je pri oceni, ali je verjetno, da bo banko mogoče rešiti, bistvena nadzorniška presoja.
Kaj se zgodi, ko se za banko ugotovi, da propada ali bo verjetno propadla?
Reševanje je postopek, s katerim se banki pomaga, da postane ponovno sposobna poslovati. Če je sprejeta ocena, da banka propada ali bo verjetno propadla, to še ne pomeni samodejno, da se bo izvedlo reševanje.
Ko se oceni, da banka propada ali bo verjetno propadla, mora Enotni odbor za reševanje najprej presoditi, ali bi bilo propad mogoče v razumnem času preprečiti z drugačnimi ukrepi, in če ne, ali je reševanje v javnem interesu. Šteje se, da je reševanje v javnem interesu, če je nujno, da se dosežejo naslednji cilji:
- ohraniti finančno stabilnost in preprečiti okužbo drugih institucij
- zaščititi imetnike bančnih vlog in ohraniti delovanje kritičnih bančnih funkcij
- zagotoviti čim manjšo porabo javnih sredstev
Če Enotni odbor za reševanje zaključi, da reševanje ni v javnem interesu, banka preneha poslovati, kar se izvede po nacionalnem insolvenčnem postopku.