Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Kaj pomeni, da banka propada ali bo verjetno propadla?

14. junij 2017

Obstajajo štirje razlogi, zaradi katerih je mogoče ugotoviti, da banka propada ali bo verjetno propadla:

  • banka ne izpolnjuje več zahtev nadzornika glede dovoljenja za opravljanje bančnih storitev;
  • ima več obveznosti kot sredstev;
  • ne more odplačati svojih dolgov, ko zapadejo;
  • potrebuje izredno javnofinančno pomoč.

V času, ko se ugotovi, da banka propada ali bo verjetno propadla, mora biti izpolnjen eden od zgornjih štirih pogojev oziroma mora obstajati verjetnost, da bo izpolnjen.

Zakaj so potrebni posebni ukrepi, če se ugotovi, da banka propada ali bo verjetno propadla?

Propad banke na splošno velja za dogodek izjemnega pomena, saj banke v gospodarstvu opravljajo zelo pomembno vlogo. Izvajajo namreč storitve, ki so za prebivalstvo in podjetja življenjskega pomena, kot so dajanje posojil, sprejemanje vlog in obdelava plačil. Zato je pomembno, da se te storitve ohranijo tudi v primeru propada banke.

Poleg tega je finančni sistem tesno notranje povezan. Nedavna finančna kriza je pokazala, kako hitro in silovito se težave v finančnem sektorju razširijo, če se ne rešujejo dovolj hitro.

Kaj se zgodi, ko se za banko ugotovi, da propada ali bo verjetno propadla?

Po ugotovitvi, da banka propada ali bo verjetno propadla, jo prevzame Enotni odbor za reševanje, ki je reševalni organ za pomembne banke v evropskem bančnem nadzoru in za čezmejne manj pomembne banke. Ta odloči, ali obstaja javni interes za reševanje banke (če ga ni, se banka likvidira) in katere reševalne ukrepe je treba sprejeti.

Glavni cilji reševanja so naslednji:

  • ohranitev sistemsko pomembnega dela poslovanja banka (del, katerega propad bi lahko sprožil finančno krizo);
  • zaščita imetnikov vlog;
  • zagotovitev nadaljnjega delovanja kritičnih funkcij;
  • preprečitev tržnih motenj.

ECB, ki neposredno nadzira približno 120 pomembnih bank, v celotnem procesu reševanja tesno sodeluje z Enotnim odborom za reševanje.

Enotni odbor za reševanje

Prvi korak – načrtovanje sanacije in reševanja

Načrtovanje je bistven sestavni del učinkovitega reševanja bank, za katere je bilo ugotovljeno, da propadajo ali bodo verjetno propadle.

Banke morajo vsako leto pripraviti načrt sanacije, ki ga zatem oceni nadzornik (za pomembne banke je to ECB). V načrtu opredelijo možne scenarije, ki bi se lahko zgodili, če bi banka zašla v finančne težave, ter določijo ukrepe, ki bi jih sprejele, da bi lahko še naprej delovale in preprečile svoj propad. Banka v finančnih težavah lahko denimo zbere dodaten kapital, zmanjša obseg načrtovanih posojil ali proda nekaj premoženja.

Načrt za reševanje je po drugi strani nekakšna oporoka, ki določa, kako bo banka prenehala delovati, če bo sprejeta odločitev, da ni več sposobna uspešno poslovati. Njegov namen je določiti kritične funkcije banke, odkriti in odpraviti morebitne ovire pri reševanju ter pripraviti banko za morebitno prenehanje delovanja. Organ za reševanje ima nalogo, da za vsako banko pripravi načrt za reševanje na podlagi informacij, ki jih prejme od banke ali od nadzornika, ki prav tako sodeluje v postopku.

Drugi korak – začne se reševanje banke

Potem ko je sprejet sklep, da banka propada ali bo verjetno propadla, Enotni odbor za reševanje oceni, ali obstajajo alternativni ukrepi zasebnega sektorja, ki bi jih bilo mogoče sprejeti, da se v razumnem roku prepreči propad banke, ter ali je v javnem interesu, da se reševanje nadaljuje (namesto da se banka likvidira po običajnem insolvenčnem postopku). Z drugimi besedami, Enotni odbor za reševanje presodi, ali bi propad banke lahko denimo povzročil finančno nestabilnost ali motnje na trgu.

Če Enotni odbor za reševanje oceni, da ne obstajajo izvedljivi alternativni ukrepi zasebnega sektorja in da se javnemu interesu najbolje zadosti z reševanjem banke, lahko sprejme shemo za reševanje.

Pri tem ima na voljo več različnih orodij:

  • prodaja delov banke;
  • prenos delov banke v začasno strukturo (»premostitvena banka«), da se ohranijo bančne storitve za komitente;
  • prenos nekaterih sredstev in obveznosti na »slabo banko«;
  • preklic obveznosti banke ali njihovo zmanjšanje v okviru postopka reševanja banke z zasebnimi sredstvi.

Kaj se zgodi, če imam vlogo v banki, za katero je bilo ugotovljeno, da propada ali bo verjetno propadla?

Sistem jamstva za vloge je vzpostavljen v vseh državah članicah EU in izplača imetnike vlog, če banka propade in vloge niso več na voljo. Zaščitene so vse vloge do 100.000 EUR. Vse banke morajo biti članice takšne sheme in morajo v sklad plačevati svoj prispevek.

Evropski svet – sistemi jamstva za vloge
Žvižgaštvo