Analiza občutljivosti obrestnega tveganja v bančni knjigi – stresni test 2017

28. februar 2017

Pogosta vprašanja

1. Zakaj bančni nadzor v ECB izvaja analizo občutljivosti obrestnega tveganja v bančni knjigi – stresni test 2017?

Bančni nadzor mora vsako leto organizirati nadzorniški stresni test (direktiva o kapitalskih zahtevah IV, člen 100) in tako bo ECB v letu 2017 ta projekt izvedla v bankah, ki so pod njenim neposrednim nadzorom.

Namen letošnjega projekta je pridobiti dovolj informacij, da bo lahko ECB bolje razumela obrestno občutljivost bančnih sredstev in obveznosti v bančni knjigi ter neto obrestnih prihodkov. Hipotetični šoki, uporabljeni v tem projektu, so vzeti iz standardov, ki jih je določil Baselski odbor za bančni nadzor v dokumentu z naslovom »Standards – Interest rate risk in the banking book«, ki je bil objavljen aprila 2016.

2. Na kaj se osredotoča analiza občutljivosti obrestnega tveganja v bančni knjigi – stresni test 2017? Kako boste rezultate uporabili?

Nadzorniki bodo preučili, kako bi hipotetične spremembe obrestnih mer vplivale na banke.

Pri analiziranju vpliva obrestnega šoka na banke se projekt osredotoča na spremembe ekonomske vrednosti sredstev in obveznosti v bančni knjigi ter na gibanje neto obrestnih prihodkov, ki jih ustvarjajo omenjena sredstva in obveznosti. Bančna knjiga zajema sredstva in obveznosti, ki niso povezana s trgovalnimi dejavnostmi banke. Obenem je cilj projekta analizirati, kako modeli, ki jih banke uporabljajo za analizo obnašanja komitentov, vplivajo na njihovo merjenje obrestnega tveganja, saj se lahko takšno obnašanje spremeni kot odziv na spremembe obrestnih mer.

Rezultati projekta se bodo upoštevali – vendar ne mehanično – v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) 2017, s katerim se določa, koliko kapitala mora imeti banka. Potrebe po kapitalu, ki jih bodo nadzorniki ugotovili v okviru odločitve SREP 2017, ne bodo določene na podlagi kvantitativnih rezultatov tega projekta, pač pa se bo upoštevala relativna ranljivost bank na različne obrestne šoke. Tako se bodo rezultati upoštevali pri oceni, koliko kapitala mora institucija imeti na podlagi zahtev iz drugega stebra in na podlagi napotkov iz drugega stebra.

3. Ali bodo zaradi tega projekta potrebe bank po kapitalu višje?

Na splošno bo skupni znesek potreb po kapitalu v bankah, ki jih ECB neposredno nadzira, predvidoma ostal stabilen, če vse drugo ostane nespremenjeno.

4. Kakšne so predpostavke glede sprememb obrestnih mer v tem stresnem testu?

Uporabljenih bo šest različnih obrestnih šokov. Ti temeljijo na šokih, ki jih je aprila 2016 določil Baselski odbor za bančni nadzor (glej Standards – Interest rate risk in the banking book), uporabili pa se bodo v bančni knjigi. Šoki zajemajo različne spremembe ravni in oblike krivulje obrestnih mer, s čimer bodo nadzorniki dobili informacije o tem, kako bi se po vsakem od teh šokov spremenila ekonomska vrednost v prihodnosti predvidenega kapitala in neto obrestnih prihodkov v bančni knjigi. Šoki so hipotetični in ni mišljeno, da bi kakorkoli napovedovali prihodnje gibanje obrestnih mer v euroobmočju, pač pa je njihov namen ugotoviti morebitne ranljivosti v bančni knjigi bank.

Šoki se torej uporabljajo bolj v duhu analize občutljivosti. Analiza občutljivosti se precej razlikuje od makroekonomskega stresnega testa, ki v scenariju običajno vključuje tudi ekonomske projekcije na podlagi modelov.


Obrestni šok na krivulji donosnosti

5. Katere dele bilance stanja bank bo zajela analiza občutljivosti?

Pozornost je namenjena predvsem pozicijam v bančni knjigi. Pri vsaki banki je obseg omejen na sredstva in obveznosti v glavnih valutah v tej banki. Projekt zajema samo sredstva in obveznosti v valuti, v kateri je izraženih več kot 20% sredstev banke v bančni knjigi. Sklenjeno je bilo, da se druge valute, ki so pod tem pragom, ne upoštevajo, s čimer želimo omejiti breme poročanja. Poleg tega rezultati, ki izhajajo iz takšnih majhnih imetij, najverjetneje ne bi privedli do pomembnejših sprememb v skupnem rezultatu.

6. Kako dolgo bo projekt potekal?

Projekt se začne izvajati 28. februarja 2017, rezultati pa se bodo upoštevali predvsem pri oceni SREP ter pri umerjanju višine napotkov iz drugega stebra. O rezultatih se bo poleti razpravljalo med nadzorniškim dialogom v okviru SREP med bankami in skupnimi nadzorniškimi skupinami.

V tem projektu »od spodaj navzgor« bodo banke na podlagi svojih modelov posredovale napovedi za vsak obrestni šok. Rezultati se bodo upoštevali pri kvalitativnih merilih ter v razpravah med skupnimi nadzorniškimi skupinami in bankami v kontekstu SREP.