Pogosta vprašanja ...

Enotni mehanizem nadzora (EMN) je novi okvir za nadzor bank v Evropi. Sestavljajo ga ECB in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav članic EU. Njegova glavna cilja sta:

• varnost in trdnost evropskega bančnega sistema;
• finančna integracija in stabilnost v Evropi.

EMN je pomemben mejnik pri oblikovanju bančne unije v Evropski uniji.

Z obstojem resnično evropskega mehanizma za nadzor bančnega poslovanja se v državah članicah oslabi povezava med bankami in državo kot izdajateljico vrednostnih papirjev. To prispeva k ponovnemu vzpostavljanju zaupanja v evropski bančni sektor.

Nedavna finančna kriza je pokazala, kako hitro se težave v finančnem sektorju ene države lahko razširijo na druge države, še zlasti v denarni uniji, in kako te težave neposredno škodujejo državljanom v vseh državah.

Poleg pravne podlage so glavni razlogi naslednji:

• neodvisnost – ECB kot neodvisna institucija na ravni EU zagotavlja, da se bančni nadzor izvaja iz evropske perspektive. To zmanjšuje negativne povratne učinke med državo in bankami.
• znanje in izkušnje – ECB si je doslej ustvarila obsežno strokovno znanje in nabrala izkušnje pri analiziranju finančnih institucij in trgov. Zato ima potrebna sredstva in – skupaj z nacionalnimi nadzorni organi – tehnične zmogljivosti za izvajanje te zahtevne in kompleksne naloge.
• ločitev nalog – organizacijska načela, opredeljena v ustreznih pravnih aktih, zagotavljajo, da ECB nadzor izvaja neodvisno od denarne politike.

Okvirna uredba o EMN določa pravno strukturo za sodelovanje z nacionalnimi nadzorniki, ki se imenujejo tudi pristojni nacionalni organi, v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN). Ureja razmerja med ECB in nacionalnimi nadzorniki. Vsebuje tudi pravila, ki veljajo neposredno za banke.

Za zagotavljanje demokratične odgovornosti so bili uvedeni številni mehanizmi in postopki:

• ECB mora redno poročati Evropskemu parlamentu, Svetu EU, Evropski komisiji, Euroskupini in nacionalnim parlamentom sodelujočih držav članic;
• Evropsko računsko sodišče revidira delovanje ECB;
• Sodišče Evropske unije izvaja pravni nadzor nad ECB.

Praktični vidiki izvajanja demokratične odgovornosti so opredeljeni v medinstitucionalnem sporazumu med ECB in Evropskim parlamentom ter v memorandumu o soglasju med ECB in Svetom EU.

Odgovornost

Naloge nadzora in denarne politike se izvajajo ločeno. Vprašanja o denarni politiki in nadzoru obravnavajo organi odločanja ECB na ločenih sejah.

Konflikt interesov se preprečuje tudi tako, da so zaposleni, ki neposredno sodelujejo pri izvajanju nalog denarne politike, organizacijsko ločeni od ostalih zaposlenih.

EMN deluje od 4. novembra 2014.

Svet EU je uredbo o EMN formalno potrdil 15. oktobra 2013, po pogajanjih z Evropskim parlamentom, v veljavo pa je stopila po objavi v Uradnem listu EU. V skladu z njo je moral EMN z delovanjem začeti največ eno leto po tem, ko je uredba začela veljati.

Ustanovljene so bile nove organizacijske enote, ki so bile vključene v skupno strukturo ECB. Oblikovani so bili ustrezni notranji postopki. Zaposleni so bili novi uslužbenci, potrebni za izvajanje novih nalog.

Celovita ocena je bila »finančni zdravstveni pregled« pomembnih bank v euroobmočju in sodelujočih državah. Sestavljala sta jo dva medsebojno povezana stebra:

• pregled kakovosti sredstev,
• stresni test.
• preglednost – vsi deležniki morajo imeti dostop do informacij o stanju svojih bank;
• popravilo – ugotovljene pomanjkljivosti je treba odpraviti;
• vzpostavitev zaupanja – vsi deležniki morajo dobiti prepričljiva zagotovila, da so banke v osnovi zdrave in vredne zaupanja.

Ocena se je začela oktobra 2013 in je trajala 12 mesecev. Zajela je 130 največjih bank v euroobmočju. Kot pomemben korak v pripravah na enotni mehanizem nadzora je imela tri glavne cilje: Celovita ocena

Od novembra 2014 je ECB edina odgovorna za glavne naloge, ki so potrebne za nadzor skrbnega in varnega poslovanja bank. Med drugim ima pooblastila, da:

• izda ali odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev katerikoli banki v sodelujočih državah;
• oceni pridobitev in odsvojitev deležev v bankah;
• zagotavlja spoštovanje vseh bonitetnih zahtev, določenih v bančnih pravilih EU, in določi višje bonitetne zahteve za banke, če je to potrebno za zaščito finančne stabilnosti.

Države euroobmočja

Države euroobmočja sodelujejo samodejno.

Tesno sodelovanje z državami zunaj euroobmočja

Tudi države članice EU, ki kot svojo valuto ne uporabljajo eura, imajo možnost sodelovanja v EMN, če njihovi nacionalni nadzorniki vzpostavijo »tesno sodelovanje« z ECB.

Sodelovanje z državami zunaj EMN

Za nesodelujoče države članice EU in za države zunaj EU lahko ECB in nacionalni nadzorni organi teh držav sklenejo memorandum o soglasju, v katerem je določeno, kako bodo sodelovali pri izvajanju nadzornih nalog.

Bančne skupine, ki obsegajo več posamičnih bank, se štejejo za eno institucijo.

Neposredni nadzor

Neposredno ECB nadzira 111 pomembnih bank, ki predstavljajo skoraj 82% skupne bilančne vsote bank v sodelujočih državah.

Posredni nadzor

Manj pomembne banke v sodelujočih državah, ki jih je okrog 2.600, ECB nadzira posredno. Vseeno se lahko kadarkoli odloči, da bo tudi nad katero od teh bank prevzela neposredni nadzor, če je to potrebno za enotno uporabo visokih nadzorniških standardov.

Merila za določitev pomembnosti so naslednja:

• velikost banke;
• pomen banke za gospodarstvo države, v kateri ima sedež, in za EU kot celoto;
• pomen čezmejnih dejavnosti banke;
• ali je banka zaprosila za finančno pomoč neposredno iz Evropskega mehanizma za stabilnost ali iz Evropske družbe za finančno stabilnost oziroma je takšno pomoč prejela.

Na splošno ECB v vsaki sodelujoči državi neposredno nadzira vsaj tri najpomembnejše banke.
 

Pozivamo vas, da Evropski centralni banki prijavite vsakršen sum kršitve zakonodaje EU, ki se nanaša na nadzorniške naloge ECB. To zajema vsakršno kršitev, ki jo je domnevno storila bodisi nadzorovana banka bodisi nacionalni nadzornik bodisi sama ECB. Vse posredovane informacije bodo obravnavane kot strogo zaupne.

Prijavite kršitev
Naloge, kot so varstvo potrošnikov in boj proti pranju denarja, ostajajo v pristojnosti nacionalnih organov. Vsakršno kršitev zakonodaje, ki se nanaša na ta področja, je treba prijaviti nacionalnemu nadzorniku.

Nacionalni organi, pristojni za varstvo potrošnikov

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor EMN načrtuje in izvaja nadzorne naloge ECB, s čimer hkrati skrbi za ločitev nadzora od denarne politike. Odbor pripravlja tudi predloge nadzornih odločitev, ki se v sprejetje predložijo Svetu ECB.

Nova poslovna področja

Za vzpostavitev EMN je bilo treba spremeniti organizacijsko strukturo ECB, med drugim tudi z oblikovanjem novih poslovnih področij. Štirje novi generalni direktorati in sekretariat so posvečeni izključno bančnemu nadzoru.

Skupne storitve

Dodatno podporo EMN zagotavljajo obstoječi oddelki ECB. Sem spadajo računalniške, proračunske, kadrovske, statistične, komunikacijske, pravne in administrativne storitve.

Organizacijska struktura v ECB

Nadzorni odbor, ki mu pomaga usmerjevalni odbor, načrtuje in izvaja nadzorne naloge ECB. Te obsegajo pripravljalna dela in oblikovanje osnutkov odločitev, ki jih predlaga Svetu ECB v sprejetje. Če Svet ECB kot glavni organ odločanja v ECB ne nasprotuje odločitvam, ki jih predlaga Nadzorni odbor, se šteje, da so odločitve sprejete. Vsakodnevni nadzor pomembnih kreditnih institucij izvajajo skupne nadzorniške skupine.

Odločanje

Sestava

Skupne nadzorniške skupine so ena glavnih oblik sodelovanja med ECB in nacionalnimi nadzorniki. Za vsako pomembno banko obstaja po ena skupina, ki jo sestavljajo zaposleni iz nacionalnih nadzornih organov, vključenih v nadzor te banke, in zaposleni iz ECB. Skupino koordinira ECB ob pomoči podkoordinatorja iz vsakega nacionalnega nadzornega organa.

Naloge

Skupne nadzorniške skupine izvajajo tekoči nadzor pomembnih bank. Njihovi glavni nalogi sta, da analizirajo tveganja v nadzorovanih subjektih ali skupinah ter predlagajo nadzorni program in ustrezne nadzorne ukrepe.

Nacionalni nadzorni organi, ki se imenujejo tudi pristojni nacionalni organi, tesno sodelujejo z ECB. Pripravljajo in izvajajo odločitve, ki jih sprejme ECB. Poleg tega neposredno nadzirajo manj pomembne banke v sodelujočih državah, ki niso pod neposrednim nadzorom ECB. Vseeno se lahko ECB kadarkoli odloči, da bo prevzela neposredni nadzor nad katero od teh bank, da bi zagotovila enotno uporabo visokih nadzorniških standardov.

Pristojni nacionalni organi so pristojni tudi za varstvo potrošnikov in preprečevanje pranja denarja. Te naloge ne spadajo med nadzorne pristojnosti ECB.

ECB nadzira banke v euroobmočju in v sodelujočih državah. Naloge, kot so varstvo potrošnikov in preprečevanje pranja denarja, ne spadajo v sklop njenih nalog in ostajajo v domeni nacionalnih nadzornih organov.

Če se želite pritožiti proti svoji banki, se obrnite neposredno na banko ali pa na urad za varstvo potrošnikov v državi, v kateri živite.

Seznam pristojnih nacionalnih organov

Ne, zaradi pravnih zahtev ECB ne sme razkriti nobenih informacij ali podatkov o posameznih nadzorovanih bankah.

Uredba o EMN, člen 27(1)
Direktiva IV o kapitalskih zahtevah, člen 53 (1)-(3)

Takšne informacije lahko dobite neposredno pri svoji banki.

Enotni mehanizem nadzora (EMN) lahko od bank zahteva, da vzdržujejo večje denarne rezerve, ki jih banke lahko uporabijo, če se znajdejo v težavah. Lahko izda ali odvzame bančno licenco in v nekaterih primerih uvede sankcije proti bankam, ki prekršijo pravila. Cilj EMN je doseči, da so banke bolj finančno zdrave in odporne proti zunanjim šokom, kakršni so finančne krize, s čimer bodo banke trdnejše, prihranki v njih pa bolj varni.