Dokumenti o politikah bančnega nadzora
NA TEJ STRANI
Pri izvajanju nalog, ki so določene v pravnem okviru za bančni nadzor, uporabljamo različna orodja in instrumente za obveščanje o našem nadzorniškem pristopu, pričakovanjih, analitičnih predpostavkah in metodologijah ter opaženih dobrih praksah.
| Vrsta publikacije | Namen | Vsebina | Nadzorna vloga |
|---|---|---|---|
| Vodnik | Pojasniti, kako ECB izvaja nadzor in kaj pričakuje. | Merila, postopki, pristopi in nadzorniška pričakovanja – lahko vsebuje primere dobre prakse. | V prihodnost usmerjeni, nezavezujoči napotki. |
| Dopis | Neposredno in hitro sporočiti nadzorniška pričakovanja o specifičnih temah ali pomisleke nadzornikov. | Sporočila, osredotočena na specifična tveganja ali prednostne naloge. | Ciljno usmerjeno nadzorniško obveščanje. |
| Metodologija | Pojasniti, kako se na posameznem področju nadzora izvajajo ocene ali analize. | Tehnični okviri, metode in postopki. | Transparentnost in demokratična odgovornost. |
| Poročilo | Izpostaviti in se osredotočiti na učinkovite prakse v bankah na posameznem področju nadzora. Predstaviti rezultate ciljno usmerjenega nadzorniškega pregleda. | Ilustrativni primeri dobrih praks in/ali ugotovitev ter analiza, opravljena v okviru določenega pregleda. | Primerjalna analiza in učenje, naknadno analitično poročanje. |
Vodniki
Nadzorniški vodniki se pripravijo in objavijo, kadar namerava ECB bančni sektor obvestiti o nadzorniških pričakovanjih.
Pričakovanja so nezavezujoče izjave, ki jih ECB objavi, da bi bankam olajšala uporabo relevantnega regulativnega okvira. Namenjena so povečanju varnosti in trdnosti bank, in sicer s spodbujanjem ustreznega upravljanja in kritja tveganj. Poleg tega so podlaga za nadzorniški dialog. Pri pripravi vodnikov je cilj ECB spodbujati transparentnost in povečati predvidljivost nadzornih ukrepov.
Nadzorniški vodniki lahko zagotovijo transparentnost glede tega:
- kakšne postopke ECB uporablja pri izvajanju nadzorniških nalog, če so ti postopki relevantni za banke ali javnost, kadar morajo sodelovati z ECB (na primer v zvezi z licenciranjem, notranjimi modeli ali upravljanjem tveganj);
- kako namerava ECB uporabljati relevantne določbe prava Unije (na primer o ključnih nadzornih temah ali temah, ki zadevajo celoten trg, kot je obravnava nedonosnih posojil ali notranje upravljanje bank) glede na veljavne smernice Evropskega bančnega organa in na podlagi dokončne razlage Sodišča Evropske unije, če je na voljo;
- kaj ECB pričakuje od nadzorovanih bank pri uporabi teh določb.
Nadzorniški vodniki ne uvajajo zavezujočih obveznosti – te ustvarja zgolj zakonodajalec. Vendar se pogosto sklicujejo na zavezujoče zakonodajne obveznosti. Namen tega pristopa je v enem dokumentu združiti relevantna pravila in način, kako namerava ECB uporabljati ta pravila pri izvajanju nadzorniških nalog, zato lahko bralci lažje razumejo relevanten okvir.
Tudi nadzorniška pričakovanja, vključena v vodnike ECB, niso zavezujoča, ampak so mišljena kot izhodišče za interakcijo in dialog z bankami. Dialog vedno poteka za vsak primer posebej in v skladu z načelom sorazmernosti. Zato se z vodniki ne izključuje možnosti drugačnega pristopa v specifičnih primerih.
Dopisi
Nadzorniški dopisi se lahko naslovijo na vodstvo nadzorovanih bank in objavijo na našem spletnem mestu, kadar namerava ECB posredovati nezavezujoče nadzorniške napotke ali pričakovanja glede določenih vprašanj manjšega pomena ter pojasniti nadzorniška stališča, postopke ali pomisleke v zvezi s temi vprašanji. Pogosto so poslana v odziv na nova tveganja ali tržna gibanja, zaradi katerih so potrebne hitre usmeritve.
Metodologije
Z javnimi metodologijami se lahko razlagajo metode, okviri in tehnični pristopi, ki jih uporablja ECB, predvsem na področjih, kot so nadzorniške ocene (npr. metodologija procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja – SREP), zbiranje statističnih podatkov in priprava podatkov. Metodologije opisujejo, kako se izvajajo ocene, pripravljajo podatki ali analize, in pojasnjujejo tehnično podlago, na kateri temeljijo dokumenti ali nadzorniški procesi ECB. Ne vključujejo pa nadzorniških pričakovanj.
Drugi načini obveščanja
ECB in njeno vodstvo lahko stališča o nadzornih politikah ter razmišljanja o nadzornih temah in kontekstu sporočijo, pojasnijo in poudarijo na različne načine (na primer v govorih, intervjujih, objavah na blogu, glasilih, sporočilih za javnost ali drugih publikacijah). Te vrste obveščanja niso namenjene izražanju novih nadzorniških pričakovanj ali napotkov, lahko pa se nanašajo na obstoječa in predstavljajo dodatna pojasnila in kontekst.