Namen preverjanja notranjih modelov je oceniti, ali so notranji modeli, ki jih banke uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev, skladni z zakonskimi zahtevami. Postopek se lahko sproži na zahtevo banke (začetno dovoljenje, pomembne spremembe, razširitve, uvedba modela, stalna delna uporaba ali ponovna uporaba manj izpopolnjenih pristopov), ali pa ga začne ECB.
Odločitve glede uporabe notranjih modelov se pripravijo po zaključku preverjanja. Preden lahko postanejo dokončne, jih mora odobriti Nadzorni odbor, nakar jih Svet ECB sprejme po postopku z neugovarjanjem.
Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov pojasnjuje splošni okvir in postopek, ki se uporablja za preverjanje notranjih modelov.
Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov
Dopolnjuje ga vodnik ECB za notranje modele, ki se osredotoča na vsebino preverjanja (glej razdelek spodaj).
S preverjanjem notranjih modelov se ugotavlja, ali banke izpolnjujejo zahteve za uporabo notranjih modelov:
Na začetku pripravljalne faze preverjanja notranjih modelov je treba potrditi razpoložljivost in pripravljenost vseh sodelujočih (glej tudi razdelek Vložitev zahtev v zvezi z notranjimi modeli).
Sam postopek preverjanja je predstavljen v spodnjem diagramu (za podrobnejši opis postopka glej Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov).
Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov
Vodnik ECB za notranje modele zagotavlja transparentnost pri tem, kako ECB razume trenutno veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo in kako jo namerava uporabiti pri ocenjevanju skladnosti bank z zakonskimi zahtevami. Razvit je bil med ciljno usmerjenim pregledom notranjih modelov (TRIM) in je hrbtenica metodologije za preverjanje notranjih modelov na kraju samem, ki jo je ECB oblikovala v okviru projekta TRIM. S tem bistveno prispeva k poenotenju nadzorniških praks v enotnem mehanizmu nadzora (EMN) in posledično k zagotavljanju enake obravnave vseh pomembnih institucij, ki uporabljajo notranje modele.
Vodnik ima štiri poglavja (splošne teme, kreditno tveganje, tržno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke), o katerih je bilo leta 2018 opravljeno javno posvetovanje.
Vodnika ne gre razumeti kot nekaj, kar je nad trenutno veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo, saj njegov namen ni nadomestiti, razveljaviti ali kakorkoli drugače vplivati na veljavno zakonodajo EU ali na nacionalno zakonodajo.
Vodnik ECB za notranje modele – konsolidirana verzija
Za enotno obravnavo zahtev v zvezi z notranjimi modeli v celotnem EMN je bančni nadzor v ECB objavil zbirko dokumentov in procesov, ki jih pomembne banke lahko uporabijo, ko pri ECB vlagajo zahteve, povezane z notranjimi modeli.
Spodaj so navedeni vsi obrazci in smernice, povezani s postopkom pred vložitvijo zahteve, skupaj s povezavami do zbirke dokumentov, ki se uporabljajo za obveščanje ECB o vseh manj pomembnih spremembah ali razširitvah modelov, ki so bodisi načrtovane ali pa so bile že izvedene.
Banke, ki želijo začetno odobritev, večjo spremembo modela ali podaljšanje, ki ni rezultat izpolnitve prejšnje obveznosti, morajo:
Uredba o kapitalskih zahtevah določa, da mora pomembne razširitve in spremembe notranjih modelov za kreditno, operativno in tržno tveganje odobriti pristojni organ. Evropska komisija je sprejela regulativne tehnične standarde, ki urejajo ocenjevanje pomembnosti modelskih razširitev in sprememb pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen k ocenjevanju kreditnega tveganja, naprednega pristopa k merjenju operativnega tveganja in pristopa na podlagi notranjih modelov k ocenjevanju tržnega tveganja. Na podlagi regulativnih tehničnih standardov se razširitve in spremembe notranjih modelov delijo na pomembne razširitve in spremembe, za katere je potrebno predhodno dovoljenje pristojnega organa, ter na razširitve in spremembe, ki niso pomembne in za katere zadostuje vnaprejšnje ali pa naknadno obvestilo.
Sedanje besedilo uredbe o kapitalskih zahtevah ne predvideva sprejetja podobnih regulativnih tehničnih standardov za kreditno tveganje nasprotne stranke, ki se meri z metodo notranjih modelov (IMM) in z napredno metodo za izračun tveganja v zvezi s prilagoditvijo kreditnega vrednotenja (A-CVA). Zato je ECB objavila Vodnik za ocenjevanje pomembnosti, ki bo pomembnim institucijam v pomoč, ko bodo v skladu z veljavnim pravnim okvirom same ocenjevale pomembnost sprememb in razširitev svojih modelov IMM in A-CVA. Namen vodnika ni nadomestiti ali ovreči veljavno zakonodajo EU oz. nacionalno zakonodajo ali nanju kakorkoli drugače vplivati. Evropski bančni organ (EBA) se kljub temu lahko v prihodnosti loti ureditve tega področja s sprejetjem smernic na podlagi člena 16 uredbe o EBA ali s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov na podlagi morebitne nove zakonodaje EU.
Vodnik ECB za ocenjevanje pomembnosti