Preverjanje notranjih modelov

Namen preverjanja notranjih modelov je oceniti, ali so notranji modeli, ki jih banke uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev, skladni z zakonskimi zahtevami. Postopek se lahko sproži na zahtevo banke (začetno dovoljenje, pomembne spremembe, razširitve, uvedba modela, stalna delna uporaba ali ponovna uporaba manj izpopolnjenih pristopov), ali pa ga začne ECB.

Odločitve glede uporabe notranjih modelov se pripravijo po zaključku preverjanja. Preden lahko postanejo dokončne, jih mora odobriti Nadzorni odbor, nakar jih Svet ECB sprejme po postopku z neugovarjanjem.

Okvir za preverjanje notranjih modelov

Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov pojasnjuje splošni okvir in postopek, ki se uporablja za preverjanje notranjih modelov.

Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov

Dopolnjuje ga vodnik ECB za notranje modele, ki se osredotoča na vsebino preverjanja (glej razdelek spodaj).

Merila

S preverjanjem notranjih modelov se ugotavlja, ali banke izpolnjujejo zahteve za uporabo notranjih modelov:

  • pregleda se portfelj, za katerega je bil model uporabljen, zlasti kar zadeva pomembne dejavnike tveganj, in oceni, ali ima model zadosten doseg;
  • preverita se ustreznost in prilagodljivost z modelom povezanih poslovnih procesov, kot so določanje cen, odločanje, upravljanje tveganj, validacija in izračunavanje kapitala;
  • ocenita se uspešnost delovanja modela in sposobnost predvidevanja tveganj (med drugim s povratnimi testiranji ter s testiranji modela z različnimi hipotetičnimi scenariji in dejanskimi tržnimi razmerami iz preteklosti);
  • ocenijo se IT-infrastruktura, vhodni podatki in podatki, ki so bili uporabljeni pri postavitvi notranjega modela;
  • kritično se preverjajo rezultati modelov, kjer je to izvedljivo.
Postopek

Na začetku pripravljalne faze preverjanja notranjih modelov je treba potrditi razpoložljivost in pripravljenost vseh sodelujočih (glej tudi razdelek Vložitev zahtev v zvezi z notranjimi modeli).

Sam postopek preverjanja je predstavljen v spodnjem diagramu (za podrobnejši opis postopka glej Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov).

Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov

Postopek
Kdo dela kaj?
  • Vodja inšpekcijskega pregleda: vodjo inšpekcijskega pregleda imenuje ECB izmed zaposlenih v ECB ali pristojnem nacionalnem organu. Njegova naloga je, da vodi inšpekcijski pregled. Za pregledovano banko je glavna kontaktna oseba v zvezi s temami, ki so predmet inšpekcijskega pregleda. Vodi inšpekcijsko skupino, organizira različne korake inšpekcijskega pregleda in je edini član inšpekcijske skupine, ki podpiše inšpekcijsko poročilo.
  • Inšpekcijska skupina: inšpekcijska skupina opravi vsa potrebna preverjanja v prostorih banke, v kateri poteka pregled, za kar je odgovoren vodja inšpekcijske skupine. Ekipo lahko sestavljajo inšpektorji ECB, nadzorniki, ki so zaposleni v pristojnih nacionalnih organih, člani skupne nadzorniške skupine in drugi ljudje, ki jih za to pooblasti ECB. Člane inšpekcijske skupine imenuje ECB.
  • Skupna nadzorniška skupina: k dejavnostim na kraju samem prispeva predvsem z naslednjimi postopki:
    1. pripravi načrt nadzorniških pregledov;
    2. komunicira z inšpekcijsko skupino med inšpekcijskim pregledom (včasih tudi sodeluje kot članica inšpekcijske skupine);
    3. sodeluje pri pripravi osnutka odločitve, ki izhaja iz ugotovitev inšpekcijskega pregleda, in
    4. spremlja izvajanja korektivnih ali nadzornih ukrepov.
  • Oddelek ECB Interni modeli: ta oddelek deluje v okviru generalnega direktorata Mikrobonitetni nadzor IV. Njegova naloga je, da stalno spremlja inšpekcijske preglede in zagotavlja, da se v vseh uporabljajo skupni standardi visoke kakovosti. Pregleduje kakovost in enotnost ocenjevalnih poročil in pripravlja večino osnutkov odločitev, ki izhajajo iz ugotovitev pregleda in so potem predložene Nadzornemu odboru.

Vodnik ECB za notranje modele

Vodnik ECB za notranje modele zagotavlja transparentnost pri tem, kako ECB razume trenutno veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo in kako jo namerava uporabiti pri ocenjevanju skladnosti bank z zakonskimi zahtevami. Razvit je bil med ciljno usmerjenim pregledom notranjih modelov (TRIM) in je hrbtenica metodologije za preverjanje notranjih modelov na kraju samem, ki jo je ECB oblikovala v okviru projekta TRIM. S tem bistveno prispeva k poenotenju nadzorniških praks v enotnem mehanizmu nadzora (EMN) in posledično k zagotavljanju enake obravnave vseh pomembnih institucij, ki uporabljajo notranje modele.

Vodnik ima štiri poglavja (splošne teme, kreditno tveganje, tržno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke), o katerih je bilo leta 2018 opravljeno javno posvetovanje.

Vodnika ne gre razumeti kot nekaj, kar je nad trenutno veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo, saj njegov namen ni nadomestiti, razveljaviti ali kakorkoli drugače vplivati na veljavno zakonodajo EU ali na nacionalno zakonodajo.

Vodnik ECB za notranje modele – konsolidirana verzija

Vložitev zahtev v zvezi z notranjimi modeli

Za enotno obravnavo zahtev v zvezi z notranjimi modeli v celotnem EMN je bančni nadzor v ECB objavil zbirko dokumentov in procesov, ki jih pomembne banke lahko uporabijo, ko pri ECB vlagajo zahteve, povezane z notranjimi modeli.

Postopek vložitve zahteve

Spodaj so navedeni vsi obrazci in smernice, povezani s postopkom pred vložitvijo zahteve, skupaj s povezavami do zbirke dokumentov, ki se uporabljajo za obveščanje ECB o vseh manj pomembnih spremembah ali razširitvah modelov, ki so bodisi načrtovane ali pa so bile že izvedene.

Banke, ki želijo začetno odobritev, večjo spremembo modela ali podaljšanje, ki ni rezultat izpolnitve prejšnje obveznosti, morajo:

  • potrditi nameravani datum začetka uporabe. To storijo tako, da vsaj štiri mesece vnaprej pošljejo potrditev skupni nadzorniški skupini po elektronski pošti;
  • vsaj dva meseca pred potrjenim datumom začetka uporabe oddajo sveženj pred vložitvijo zahteve (glej povezave spodaj).

Vodnik ECB za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb metode notranjih modelov ter napredne metode za izračun tveganja v zvezi s prilagoditvijo kreditnega vrednotenja

Uredba o kapitalskih zahtevah določa, da mora pomembne razširitve in spremembe notranjih modelov za kreditno, operativno in tržno tveganje odobriti pristojni organ. Evropska komisija je sprejela regulativne tehnične standarde, ki urejajo ocenjevanje pomembnosti modelskih razširitev in sprememb pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen k ocenjevanju kreditnega tveganja, naprednega pristopa k merjenju operativnega tveganja in pristopa na podlagi notranjih modelov k ocenjevanju tržnega tveganja. Na podlagi regulativnih tehničnih standardov se razširitve in spremembe notranjih modelov delijo na pomembne razširitve in spremembe, za katere je potrebno predhodno dovoljenje pristojnega organa, ter na razširitve in spremembe, ki niso pomembne in za katere zadostuje vnaprejšnje ali pa naknadno obvestilo.

Sedanje besedilo uredbe o kapitalskih zahtevah ne predvideva sprejetja podobnih regulativnih tehničnih standardov za kreditno tveganje nasprotne stranke, ki se meri z metodo notranjih modelov (IMM) in z napredno metodo za izračun tveganja v zvezi s prilagoditvijo kreditnega vrednotenja (A-CVA). Zato je ECB objavila Vodnik za ocenjevanje pomembnosti, ki bo pomembnim institucijam v pomoč, ko bodo v skladu z veljavnim pravnim okvirom same ocenjevale pomembnost sprememb in razširitev svojih modelov IMM in A-CVA. Namen vodnika ni nadomestiti ali ovreči veljavno zakonodajo EU oz. nacionalno zakonodajo ali nanju kakorkoli drugače vplivati. Evropski bančni organ (EBA) se kljub temu lahko v prihodnosti loti ureditve tega področja s sprejetjem smernic na podlagi člena 16 uredbe o EBA ali s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov na podlagi morebitne nove zakonodaje EU.

Vodnik ECB za ocenjevanje pomembnosti