Preverjanje notranjih modelov

Namen preverjanja notranjih modelov je oceniti, ali so notranji modeli, ki jih banke uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev, skladni z zakonskimi zahtevami. Postopek se lahko sproži na zahtevo banke (začetno dovoljenje, pomembne spremembe, razširitve, uvedba, stalna delna uporaba ali ponovna uporaba manj izpopolnjenih pristopov), ali pa ga začne ECB.

Odločitve glede uporabe notranjih modelov se pripravijo po zaključku preverjanja. Preden lahko postanejo dokončne, jih mora odobriti Nadzorni odbor, nakar jih Svet ECB sprejme po postopku z neugovarjanjem.

Okvir za preverjanje notranjih modelov

Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov pojasnjuje splošni okvir in postopek, ki se uporablja za preverjanja notranjih modelov.

Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov

Dopolnjuje ga vodnik ECB za notranje modele, ki se osredotoča na vsebino preverjanj (glej razdelek spodaj).

Merila

S preverjanji notranjih modelov se ugotavlja, ali banke izpolnjujejo zahteve za uporabo notranjih modelov. Še posebej se

  • pregleda portfelj, za katerega je bil model uporabljen, zlasti kar zadeva pomembne dejavnike tveganja, in oceni, ali ima model zadosten doseg;
  • preveri ustreznost in prilagodljivost z modelom povezanih poslovnih procesov, kot so določanje cen, odločanje, upravljanje tveganj, validacija in izračunavanje kapitala;
  • oceni uspešnost delovanja modela, njegovo sposobnost predvidevanja tveganja (med drugim s povratnimi testiranji ter s testiranji modela z različnimi hipotetičnimi scenariji in dejanskimi tržnimi razmerami iz preteklosti);
  • oceni IT-infrastrukturo, vhodne podatke in podatke, ki so bili uporabljeni pri postavitvi notranjega modela;
  • kritično preverja rezultate modelov, kjer je to izvedljivo.
Postopek

Na začetku pripravljalne faze preverjanja notranjih modelov je treba potrditi razpoložljivost in pripravljenost vseh sodelujočih (glej tudi razdelek Vložitev zahtev v zvezi z notranjimi modeli).

Sam postopek preverjanja je predstavljen v spodnjem diagramu (za podrobnejši opis postopka glej Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov).

Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov

Postopek
Kdo dela kaj?
  • Vodja inšpekcijskega pregleda: vodjo inšpekcijskega pregleda imenuje ECB izmed zaposlenih v ECB ali pristojnem nacionalnem organu. Njegova naloga je, da vodi inšpekcijski pregled. Za pregledovano banko je glavna kontaktna oseba v zvezi s temami, ki so predmet inšpekcijskega pregleda. Vodi inšpekcijsko skupino, organizira različne korake inšpekcijskega pregleda in je edini član inšpekcijske skupine, ki podpiše inšpekcijsko poročilo.
  • Inšpekcijska skupina: inšpekcijska skupina opravi vsa potrebna preverjanja v prostorih banke, v kateri poteka pregled, za kar je odgovoren vodja inšpekcijske skupine. Ekipo lahko sestavljajo inšpektorji ECB, nadzorniki, ki so zaposleni v pristojnih nacionalnih organih, člani skupne nadzorniške skupine in drugi ljudje, ki jih za to pooblasti ECB. Člane inšpekcijske skupine imenuje ECB.
  • Skupna nadzorniška skupina: k dejavnostim na kraju samem prispeva predvsem z naslednjimi postopki:
    1. pripravi načrt nadzorniških pregledov;
    2. komunicira z inšpekcijsko skupino med inšpekcijskim pregledom (včasih tudi sodeluje kot članica inšpekcijske skupine);
    3. sodeluje pri pripravi osnutka odločitve, ki izhaja iz ugotovitev inšpekcijskega pregleda, in
    4. spremlja izvajanja korektivnih ali nadzorniških ukrepov.
  • Oddelek ECB Interni modeli: ta oddelek deluje v okviru generalnega direktorata Mikrobonitetni nadzor IV. Njegova naloga je, da stalno spremlja inšpekcijske preglede in zagotavlja, da se v vseh uporabljajo skupni standardi visoke kakovosti. Pregleduje kakovost in enotnost ocenjevalnih poročil in pripravlja večino osnutkov odločitev, ki izhajajo iz ugotovitev pregleda in so potem predložene Nadzornemu odboru.

Vodnik ECB za notranje modele

Vodnik ECB za notranje modele zagotavlja transparentnost pri tem, kako ECB razume trenutno veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo in kako jo namerava uporabiti pri ocenjevanju skladnosti bank z zakonskimi zahtevami. Razvit je bil v projektu TRIM in je hrbtenica metodologije za preverjanje notranjih modelov na kraju samem, ki jo je ECB oblikovala v okviru projekta TRIM. S tem bistveno prispeva k poenotenju nadzorniških praks v enotnem mehanizmu nadzora (EMN) in posledično k zagotavljanju enake obravnave za vse pomembne institucije, ki uporabljajo notranje modele.

Vodnik ima štiri poglavja (splošne teme, kreditno tveganje, tržno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke), o katerih je bilo leta 2018 opravljeno javno posvetovanje.

Vodnika ne gre razumeti kot nekaj, kar je nad trenutno veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo, saj njegov namen ni nadomestiti, razveljaviti ali kakorkoli drugače vplivati na veljavno pravo EU ali na nacionalno pravo.

Vodnik ECB za notranje modele – konsolidirana verzija

Vložitev zahtev v zvezi z notranjimi modeli

Za enotno obravnavo zahtev v zvezi z notranjimi modeli v vsem EMN je bančni nadzor v ECB objavil zbirko dokumentov in procesov, ki jih pomembne banke lahko uporabijo, ko pri ECB vlagajo zahteve, povezane z notranjimi modeli.

Pregled postopka prijave

Spodaj so navedeni vsi obrazci in smernice, povezani s postopkom (pred)prijave, skupaj s povezavami do zbirke dokumentov, ki se uporabljajo za obveščanje ECB o vseh manj pomembnih spremembah ali razširitvah modelov, ki so bodisi načrtovane ali pa so bile že izvedene.

Banke, ki želijo začetno odobritev, večjo spremembo modela ali podaljšanje, ki ni rezultat izpolnitve prejšnje obveznosti, morajo:

  • potrditi nameravani datum začetka uporabe. To storijo tako, da vsaj štiri mesece vnaprej pošljejo potrditev skupni nadzorniški skupini po elektronski pošti;
  • vsaj dva meseca pred potrjenim datumom začetka uporabe oddajo sveženj pred oddajo vloge (glej povezave spodaj).

Vodnik ECB za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb metode notranjih modelov ter napredne metode za izračun tveganja v zvezi s prilagoditvijo kreditnega vrednotenja

Uredba o kapitalskih zahtevah določa, da mora pomembne razširitve modela ter spremembe notranjih modelov za kreditno, operativno in tržno tveganje odobriti pristojni organ. Evropska komisija je sprejela regulativne tehnične standarde, ki urejajo ocenjevanje pomembnosti razširitev modelov in sprememb pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen za kreditno tveganje, naprednega pristopa za merjenje (pristop AMA) za operativno tveganje in spremembe pristopa na podlagi notranjega modela za tržno tveganje. Na podlagi teh regulativnih tehničnih standardov se razširitve in spremembe notranjih modelov delijo na pomembne razširitve in spremembe, za katere je potrebno predhodno dovoljenje pristojnega organa, ter na razširitve in spremembe, ki niso pomembne in za katere zadostuje vnaprejšnje ali pa naknadno obvestilo.

Sedanje besedilo uredbe o kapitalskih zahtevah ne predvideva sprejetja podobnih regulativnih tehničnih standardov za kreditno tveganje nasprotne stranke, ki se meri z metodo notranjih modelov (IMM) in z napredno metodo za izračun tveganja v zvezi s prilagoditvijo kreditnega vrednotenja (A-CVA). Zato je ECB objavila Vodnik za ocenjevanje pomembnosti, ki bo pomembnim institucijam v pomoč, ko bodo v skladu z veljavnim pravnim okvirom same ocenjevale pomembnost sprememb in razširitev svojih modelov IMM in A-CVA. Namen vodnika ni nadomestiti ali ovreči veljavno pravo EU oz. nacionalno pravo ali nanju kakorkoli drugače vplivati. Evropski bančni organ (EBA) se kljub temu lahko v prihodnosti loti ureditve tega področja, tako da sprejme smernice na podlagi člena 16 uredbe o EBA ali pa regulativne tehnične standarde na podlagi morebitne nove zakonodaje EU.

Vodnik ECB za ocenjevanje pomembnosti