Preverjanje notranjih modelov
S preverjanjem notranjih modelov se ocenjuje, ali so notranji modeli, ki jih banke uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev, skladni z zakonskimi zahtevami. Postopek se lahko sproži na zahtevo banke (začetna odobritev modela, pomembne spremembe, razširitve, uvedba modela, stalna delna uporaba ali ponovna uporaba manj izpopolnjenih pristopov), lahko pa ga začne tudi ECB.
Nadzorniki po zaključku preverjanja pripravijo osnutek odločitve o uporabi notranjih modelov. Preden odločitev postane dokončna, jo mora odobriti Nadzorni odbor, nato pa jo Svet ECB sprejme po postopku z neugovarjanjem.
Okvir za preverjanje notranjih modelov
Vodnik ECB za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov pojasnjuje splošni okvir in postopek, ki se uporablja pri preverjanju notranjih modelov.
Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelovDopolnjuje ga vodnik ECB za notranje modele, ki se osredotoča na vsebino preverjanja notranjih modelov.
S preverjanjem notranjih modelov se ugotavlja, ali banka izpolnjuje zahteve glede uporabe notranjih modelov:
- pregleda se portfelj, za katerega je bil model uporabljen, zlasti kar zadeva pomembne dejavnike tveganj, in oceni, ali ima model zadosten doseg;
- preverita se ustreznost in prilagodljivost z modelom povezanih poslovnih procesov, kot so vrednotenje, odločanje, upravljanje tveganj, validacija in izračunavanje kapitala;
- ocenita se uspešnost delovanja modela in sposobnost predvidevanja tveganj (med drugim s povratnim testiranjem ter s testiranjem modela v različnih hipotetičnih in preteklih tržnih razmerah);
- ocenijo se IT-infrastruktura, vhodni podatki in podatki, ki so bili uporabljeni pri zasnovi notranjega modela;
- kritično se preverjajo rezultati modelov, kjer je to izvedljivo.
Na začetku pripravljalne faze preverjanja notranjih modelov je treba potrditi razpoložljivost in pripravljenost vseh sodelujočih (glej tudi razdelek o vložitvi zahtevkov v zvezi z notranjimi modeli).
Sam postopek preverjanja je predstavljen v spodnjem diagramu (postopek je podrobneje opisan v Vodniku za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov).
Vodnik za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov
- Vodja inšpekcijskega pregleda: vodjo inšpekcijskega pregleda imenuje ECB izmed zaposlenih v ECB ali pristojnem nacionalnem organu. Ima nalogo, da vodi inšpekcijski pregled. Za pregledovano banko je glavna kontaktna oseba v zvezi s temami, ki so predmet inšpekcijskega pregleda. Vodi inšpekcijsko skupino, organizira različne korake inšpekcijskega pregleda in je edini član inšpekcijske skupine, ki podpiše inšpekcijsko poročilo.
- Inšpekcijska skupina: inšpekcijska skupina opravi vsa potrebna preverjanja v prostorih banke, v kateri poteka pregled, za kar je odgovoren vodja inšpekcijske skupine. Ekipo lahko sestavljajo inšpektorji ECB, nadzorniki, ki so zaposleni v pristojnih nacionalnih organih, člani skupne nadzorniške skupine in drugi posamezniki, ki jih za to pooblasti ECB. Člane inšpekcijske skupine imenuje ECB.
- Skupna nadzorniška skupina: k dejavnostim na kraju samem prispeva predvsem z naslednjimi postopki:
- pripravi načrt nadzorniških pregledov;
- komunicira z inšpekcijsko skupino med inšpekcijskim pregledom (včasih tudi sodeluje kot članica inšpekcijske skupine);
- pripravi osnutek odločitve, ki izhaja iz ugotovitev inšpekcijskega pregleda, in
- spremlja izvajanje korektivnih ali nadzornih ukrepov.
- Oddelek Preverjanje notranjih modelov: ta oddelek, ki deluje v okviru generalnega direktorata Inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanje notranjih modelov, je odgovoren za vodnik ECB za notranje modele, metodologijo za preverjanje notranjih modelov ter zagotavljanje konsistentnosti poročil o ocenjevanju modelov. Člani oddelka vodijo in sodelujejo pri preverjanju notranjih modelov.
Vložitev zahtevkov v zvezi z notranjimi modeli
Za enotno obravnavo zahtevkov v zvezi z notranjimi modeli v celotnem evropskem bančnem nadzoru, ki se imenuje tudi enotni mehanizem nadzora (EMN), je bančni nadzor v ECB objavil zbirko dokumentov in postopkov, ki naj jih pomembne institucije uporabijo, ko na ECB oddajo vloge, ki so povezane z notranjimi modeli.
Postopek oddaje vloge
Spodaj so navedeni vsi obrazci in smernice, povezani s postopkom pred oddajo oz. ob oddaji vloge. Od 10. januarja 2022 se za obveščanju ECB o vseh manj pomembnih spremembah ali razširitvah modelov, ki so bodisi načrtovane ali pa so že bile izvedene, uporablja portal IMAS.
Banke, ki želijo pridobiti začetno odobritev modela ali priglasiti pomembno spremembo ali razširitev modela, ki ni posledica izpolnitve prejšnje obveznosti, morajo:
- potrditi nameravani datum začetka uporabe tako, da vsaj štiri mesece vnaprej po elektronski pošti obvestijo skupno nadzorniško skupino;
- vsaj dva meseca pred potrjenim datumom začetka uporabe predložiti sveženj iz postopka pred oddajo vloge (glej povezave spodaj).
Vodnik ECB za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb metode notranjih modelov ter napredne metode za izračun tveganja v zvezi s prilagoditvijo kreditnega vrednotenja
Uredba o kapitalskih zahtevah določa, da mora pomembne razširitve in spremembe notranjih modelov za kreditno, operativno in tržno tveganje odobriti pristojni organ. Evropska komisija je sprejela regulativne tehnične standarde, ki urejajo ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb modelov v okviru pristopa k ocenjevanju kreditnega tveganja na podlagi notranjih bonitetnih ocen, naprednega pristopa k merjenju operativnega tveganja in pristopa k ocenjevanju tržnega tveganja na podlagi notranjih modelov. Na podlagi regulativnih tehničnih standardov se razširitve in spremembe notranjih modelov delijo bodisi na pomembne razširitve in spremembe, za katere je potrebno predhodno dovoljenje pristojnega organa, bodisi na razširitve in spremembe, ki niso pomembne in za katere zadostuje vnaprejšnje ali naknadno obvestilo.
Sedanje besedilo uredbe o kapitalskih zahtevah ne predvideva sprejetja podobnih regulativnih tehničnih standardov za kreditno tveganje nasprotne stranke, ki se meri z metodo notranjih modelov (IMM) in z napredno metodo za izračun tveganja v zvezi s prilagoditvijo kreditnega vrednotenja (A-CVA). Zato je ECB objavila Vodnik za ocenjevanje pomembnosti, ki je pomembnim institucijam v pomoč, ko v skladu z veljavnim pravnim okvirom same ocenjujejo pomembnost sprememb in razširitev svojih modelov IMM in A-CVA. Namen vodnika ni nadomestiti ali ovreči veljavno zakonodajo EU oz. nacionalno zakonodajo ali nanju kakorkoli drugače vplivati. Evropski bančni organ (EBA) se kljub temu lahko v prihodnosti loti ureditve tega področja s sprejetjem smernic na podlagi člena 16 uredbe o EBA ali s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov na podlagi morebitne nove zakonodaje EU.
Vodnik ECB za ocenjevanje pomembnosti