Preprečevanje pranja denarja

Evropski zakonodajalci so sprejeli vrsto ukrepov, da bi razjasnili in okrepili pomembno povezavo med preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma (anti-money laundering/countering the financing of terrorism, AML/CFT) na eni strani in bonitetnimi vprašanji na drugi ter dopolnili obstoječi pravni okvir EU na tem področju. Eden izmed teh ukrepov so spremembe direktive o kapitalskih zahtevah (CRD V), ki dodatno pojasnjujejo povezavo med bonitetnim nadzorom in nadzorom AML/CFT ter določajo, da morajo bonitetni nadzorniki ukrepati, ko prejmejo informacije o AML/CFT (za podrobnejše informacije glej mnenje EBA Opinion of the European Banking Authority on communications to supervised entities regarding money laundering and terrorist financing risks in prudential supervision).

Poleg tega je Svet EU sprejel akcijski načrt za boljše preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Ta določa vrsto ciljev, s predvidenimi rezultati in roki, ter poudarja, da je treba povečati učinkovitost nadzora AML/CFT. Čeprav za nadzor spoštovanja zahtev v zvezi z AML/CFT ostajajo izključno pristojni nacionalni organi na tem področju, je v akcijskem načrtu izpostavljeno, da sta boljša izmenjava informacij in tesnejše sodelovanje med temi nacionalnimi organi in bonitetnimi nadzorniki, še zlasti čezmejno, ključna za učinkovitost nadzora.

Skladno s tem bo bančni nadzor v ECB pri izvajanju nadzorniških nalog ukrepal, ko se bodo pojavili sumi pranja denarja in financiranja terorizma, ki bi lahko vplivali na varnost in trdnost kreditnih institucij. Sumi pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti tisti, ki izhajajo iz ocen pristojnih organov glede tveganj pranja denarja in financiranja terorizma v posameznih institucijah, bodo obravnavani v procesu bonitetnega nadzora in še zlasti, a ne izključno, pri naslednjih dejavnostih:

  1. izdajanje dovoljenj – v kolikšnem obsegu vložnikov poslovni model, predlagani sistemi in kontrole za upravljanje tveganj ter primernost delničarjev, članov, upravljalnega organa, višjega vodstva in nosilcev ključnih funkcij ustvarjajo tveganja, povezana s pranjem denarja in financiranjem terorizma;
  2. v okviru tekočega nadzora, pri ocenjevanju pridobitev kvalificiranih deležev ter pri ocenjevanju sposobnosti in primernosti upravljalnega organa;
  3. v kontekstu procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), v okviru ocenjevanja tveganj, poslovnih modelov, kreditnih operacij, sistema upravljanja ter notranjega upravljanja tveganj;
  4. pri sprejemanju bonitetnih administrativnih ukrepov in še zlasti pri nalaganju kazni in pri postopkih za odvzem dovoljenja, s čimer se zagotavlja, da se slabosti, povezane z AML/CFT, ki imajo bonitetne učinke, upoštevajo pri izvajanju bonitetnih nadzorniških ukrepov in pooblastil za zmanjšanje bonitetnih zadržkov.

V tej luči je pomembno, da se ves čas poglabljata sodelovanje in izmenjava informacij med bonitetnimi nadzorniki in organi, pristojnimi za AML/CFT, tako doma kot tudi v tujini. Razlog za to, kot je pojasnjeno zgoraj, je v tem, da bodo bonitetni nadzorniki uporabljali informacije, ki jih imajo organi AML/CFT v postopkih bonitetnega nadzora, medtem ko bodo nadzorniki AML/CFT uporabljali informacije, ki jih dobijo od bonitetnih nadzornikov, da bi izboljšali svoje pristope pri nadzoru institucij na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Zgolj močnejši regulativni okvir in nadzor pa sama ne moreta uspešno preprečevati pranja denarja in financiranja terorizma v finančnem sektorju. Vodilno vlogo na tem področju imajo kreditne institucije. Te morajo prve zagotoviti, da jih drugi ne uporabljajo v te namene in da njihovo vodstvo vprašanjem AML/CFT namenja dovolj pozornosti. Pri tem morajo med drugim zagotoviti, da člani upravljalnega organa in višje vodstvo vedno uživajo zadosten ugled in imajo dovolj znanja, veščin in izkušenj za opravljanje svojih nalog. Podobno morajo institucije zagotoviti, da sta njihova sistema upravljanja in upravljanja tveganj ustrezna in jim omogočata, da ugotovijo, ocenijo in upravljajo tveganja, katerim so (ali bi jim lahko bila) izpostavljena, vključno s tveganji glede pranja denarja in financiranja terorizma.

Članki o preprečevanju pranja denarja v glasilu Supervision Newsletter

Maj 2019 - Gearing up to fight money laundering
Maj 2018 - The ECB and anti-money laundering: what we can and cannot do