Kaj so manj pomembne institucije?

2. avgust 2024

Vsi nadzorovani subjekti so sprva razvrščeni med manj pomembne institucije. Pomembni postanejo šele – in tako pridejo pod neposredni nadzor ECB – če izpolnjujejo vsaj eno od meril iz okvirne uredbe o enotnem mehanizmu nadzora (EMN). Ta merila vključujejo velikost banke, njen pomen za gospodarstvo matične države ali EU kot celote in obseg njenih čezmejnih aktivnosti. Decembra 2023 je bilo 110 bank razvrščenih med pomembne institucije in približno 2.000 bank med manj pomembne institucije.

Številne manj pomembne institucije zagotavljajo storitve znotraj manjših skupnosti ali regij. V to skupino na primer sodi večina hranilnic in zadružnih bank. Poleg tega lahko manj pomembne institucije ponujajo bolj specializirane storitve in produkte kot pomembne institucije, na primer financiranje nakupa avtomobilov, hipotekarno bančništvo, posojila določenim sektorjem ter zagotavljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.

Manj pomembne institucije nadzirajo nacionalni nadzorniki pod budnim očesom ECB, medtem ko pomembne institucije neposredno nadzira ECB. Nadzor in pregled nad nadzorom manj pomembnih institucij potekata po načelu sorazmernosti. To zagotavlja, da pričakovanja in zahteve nadzornikov ustrezajo velikosti, sistemski pomembnosti in profilu tveganosti nadzorovanih bank ter da so nadzorniški viri učinkovito razporejeni. Vseeno morajo vse banke spoštovati minimalne standarde, zato teh kljub sorazmernosti ni mogoče opustiti.

Sorazmerna obravnava se zagotavlja tako, da so banke razvrščene v skupine glede na njihove značilnosti. Ključno izhodišče pri uporabi sorazmernosti je razlikovanje med pomembnimi in manj pomembnimi institucijami. Nadaljnje razlikovanje med manj pomembnimi institucijami je mogoče po uvedbi majhnih in nekompleksnih institucij v revidirani uredbi o kapitalskih zahtevah (CRR II). Značilnosti posameznih bank, kot so profil tveganosti, poslovni model, čezmejne aktivnosti in velikost, so dodatni dejavniki razlikovanja, s katerimi se določa ustrezna raven nadzorniškega udejstvovanja (z vidika pogostosti, obsega in globine nadzorniških pregledov) in poročanja nadzornikom.