Kakšna je vloga ECB pri združitvah in prevzemih bank?

5. april 2019

Vloga bančnega nadzora v ECB pri konsolidaciji bank je odvisna od tega, kakšno vrsto transakcije izberejo banke. ECB ima formalno vlogo, če gre pri transakciji med bankami za prevzem kvalificiranega deleža ali ustanovitev nove banke ali če združitev vključuje pomembne banke in je nadzornik po nacionalni zakonodaji pooblaščen, da odobri združitev.

V vsakem primeru bo transakcija pregledana v okviru tekočega nadzora udeleženih institucij. To pomeni, da nadzorniki ocenijo uspešnost poslovanja in vzdržnost dogovora, ki ga sklenejo banke, in s tem zagotovijo, da bo novonastala bančna skupina zmožna redno izpolnjevati vse veljavne zahteve za varno in skrbno poslovanje v dogledni prihodnosti. V ta namen nadzorniki pregledajo poslovni model banke, nastale s transakcijo. Še posebej preverijo, če ima banka ustrezno raven kapitala in likvidnosti in ali ju bo lahko vzdrževala na daljši rok. Prav tako ocenijo, ali ima banka dobro upravljanje s primernim vodenjem in je sposobna ustvarjati dobiček. Če povzamemo: ECB pogleda poslovni načrt, napovedi zanj in njegovo kredibilnost (vključno z izvedbenim tveganjem in primerjavo z ostalimi bankami) in oceni, ali nastali subjekt lahko trajno izpolnjuje vse zahteve in blažilnike.

Konsolidacija bank lahko igra pomembno vlogo pri zmanjševanju presežnih zmogljivosti, izboljševanju stroškovne učinkovitosti in uporabi bolj osredotočenih in kredibilnih poslovnih modelov. Čezmejna konsolidacija lahko tudi spodbudi večjo razpršitev tveganja in prispeva k integraciji finančnih trgov, kar je pomemben cilj znotraj bančne unije. Kljub temu ni vloga ECB, da aktivno podpira (ali se izogiba) kakršnikoli obliki bančne konsolidacije. Kot nadzorni organ mora biti ECB nevtralna in le s tehnične strani oceniti vsak projekt, ki ga banke predložijo.

Kaj je združitev bank in kako je v to vključena ECB?

Združitev (npr. združitev s pripojitvijo) ponavadi pomeni, da se nadrejeni družbi dveh bank združita in ustvarita novo skupno nadrejeno družbo, ki vodi večjo bančno skupino. Bilanca stanja nove bančne skupine vključuje sredstva in obveznosti obeh združenih bank.

Koliko je ECB vključena v združitev, je odvisno od zakona države ali držav, v katerih imata banki, ki se združujeta, svoj sedež. To je zaradi tega, ker združitev ne ureja evropsko ampak nacionalno pravo. Če zakonodaja zadevne države daje nacionalnemu nadzorniku pooblastila na tem področju, jih ECB izvaja, ko gre za združitve pomembnih bank pod njenim neposrednim nadzorom.

Na primer, v Nemčiji, Luksemburgu in nekaterih drugih jurisdikcijah nacionalni nadzornik nima pooblastil za odobritev združitve. V teh primerih je vloga ECB, da transakcijo pregleda v okviru tekočega nadzora vključenih institucij. A združitev lahko sproži postopek v zvezi s kvalificiranim deležem, za kar je potrebna odobritev ECB (za več informacij glej spodaj). Poleg tega je v primeru, ko se dve ali več bank združi v novonastali subjekt, morda potrebno novo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, kar pomeni da bo ECB vključena, saj izdaja vsa dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v euroobmočju.

Po drugi strani ima na primer v Italiji, Grčiji, Sloveniji in Belgiji nacionalni nadzornik pooblastilo, da odobri združitve ali pa je vključen v proces odobritve. Posledično, če se dve ali več pomembnih bank v teh državah odloči združiti, bo Nadzorni odbor ECB ocenil vpliv združitve na dobičkonosnost, solventnost in likvidnost novonastale banke ter na njeno organizacijsko strukturo, kot tudi na njene tehnične zmogljivosti, da izpolnjuje zahteve glede upravljanja (kot je določeno v uredbi in direktivi o kapitalskih zahtevah).

Kakšna je vloga ECB pri prevzemih bank?

ECB mora odobriti vsak kvalificirani delež, kar pomeni vsak prevzem deleža v banki, ki predstavlja 10% ali več delnic in/ali glasovalnih pravic v tisti banki ali preseže kak drug relevanten prag.

Kar zadeva sam postopek, mora banka, ki načrtuje prevzem kvalificiranega deleža, obvestiti nacionalnega nadzornika. Nacionalni nadzornik in ECB ocenita predlagani prevzem po petih merilih, določenih v direktivi o kapitalskih zahtevah:

Ugled predlaganega pridobitelja Ali ima predlagani pridobitelj potrebno integriteto in uživa zaupanje, npr. ni bil obsojen zaradi kaznivih dejanj in ni stranka v sodnem postopku? Naslednji vidik je pridobiteljeva strokovna usposobljenost, tj. izkušnje iz upravljanja in/ali vlaganja v finančnem sektorju.
Ugled in izkušnje predlaganih novih vodstvenih kadrov Namerava pridobitelj izvesti spremembe v organih upravljanja banke? V tem primeru mora biti opravljena ocena sposobnosti in primernosti.
Finančna trdnost pridobitelja Je predlagani pridobitelj sposoben financirati predlagani prevzem in v dogledni prihodnosti ohranjati trdno finančno strukturo? To se oceni s pregledom kredibilnosti poslovnega načrta in sposobnosti ciljne banke, da trajno izpolnjuje nadzorniške zahteve.
Vpliv na banko Bo banka še naprej sposobna izpolnjevati bonitetne zahteve? Banka denimo ne sme biti izpostavljena pritisku zaradi tega, ker je bil del prevzema financiran s posojilom. Struktura pridobitelja tudi ne sme biti tako zapletena, da nadzornik ne bi mogel učinkovito nadzorovati banke.
Tveganje povezav s pranjem denarja in financiranjem terorizma Je mogoče preveriti, da uporabljena sredstva niso izkupiček od kaznivih dejanj oziroma niso povezana s terorizmom? V okviru ocene se tudi preveri, ali bi se s prevzemom lahko povečalo tveganje glede pranja denarja in financiranja terorizma.

Za več informacij o kvalificiranih deležih preberite naš pojasnjevalni članek.

Kaj pa, če je novonastala banka bančni velikan, ki je prevelik, da bi propadel?

ECB ni pristranska glede velikosti in načeloma ne odvrača bank od tega, da bi postale večje. Kar zadeva koncept »prevelika, da bi propadla«, so za to vzpostavljeni mednarodno dogovorjeni standardi, ki od velikih in sistemskih bank zahtevajo dodatne kapitalske blažilnike in/ali sposobnost absorbiranja izgub. Natančneje, Odbor za finančno stabilnost razvršča banke glede na določena merila in posledično lahko nadzorniki zahtevajo kapitalske pribitke in kapital za pokrivanje izgub. Ista pravila veljajo za vse banke na svetovni ravni.

Poleg tega morajo biti vse banke, ne glede na velikost, vedno rešljive. Da se zagotovi njihova rešljivost, potrebujejo preproste pravne strukture in dobre načrte za reševanje.

Enotni odbor za reševanje je odgovoren za ocenjevanje rešljivosti in za določanje minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), ki jih banke morajo izpolnjevati.