Evropski sistem finančnega nadzora

Evropski sistem finančnega nadzora (ESFN) je mreža, ki povezuje tri evropske nadzorne organe, Evropski odbor za sistemska tveganja in nacionalne nadzornike. Njegova glavna naloga je zagotoviti ustrezen in konsistenten finančni nadzor v celotni EU.

ECB kot evropski bančni nadzornik tesno sodeluje z evropskimi nadzornimi organi, še posebno z Evropskim bančnim organom (EBA).

ESFN zajema tako makrobonitetni kot tudi mikrobonitetni nadzor.

Makrobonitetni nadzor

Makrobonitetni nadzor obsega pregled nad finančnim sistemom kot celoto. Njegov glavni cilj je preprečiti ali ublažiti tveganja za finančni sistem.

Evropski odbor za sistemska tveganja

Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) je pristojen za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU. Čeprav ni sestavni del ECB, ima ESRB svoje pisarne v prostorih ECB v Frankfurtu na Majni v Nemčiji, ECB pa mu zagotavlja sekretariat.

Naloge

Glavne naloge ESRB so:

  • zbirati in analizirati relevantne informacije za ugotavljanje sistemskih tveganj
  • izdajati opozorila tam, kjer so sistemska tveganja ocenjena kot precejšnja
  • izdajati priporočila za ukrepanje kot odziv na ugotovljena tveganja
  • spremljati nadaljnje ukrepanje na podlagi opozoril in priporočil
  • sodelovati z evropskimi nadzornimi organi in mednarodnimi forumi ter se usklajevati z njimi

Sestava

Predsednik ECB je hkrati tudi predsednik ESRB. V ESRB so predstavniki nacionalnih centralnih bank iz držav EU ter predsedniki treh evropskih nadzornih organov.

Evropski odbor za sistemska tveganja

Mikrobonitetni nadzor

Mikrobonitetni nadzor se nanaša na nadzor posameznih institucij, kot so banke, zavarovalnice ali pokojninski skladi.

Evropski nadzorni organi

Evropski nadzorni organi so

  • Evropski bančni organ (EBA)
  • Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)
  • Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)

Naloge

Evropski nadzorni organi se ukvarjajo predvsem s harmonizacijo finančnega nadzora v EU s tem, da razvijajo enotni pravilnik, tj. sklop standardov skrbnega in varnega poslovanja posameznih finančnih institucij. Ti nadzorni organi zagotavljajo konsistentno uporabo pravilnika, s čimer ustvarjajo enake konkurenčne pogoje za vse. Pristojni so tudi za to, da ocenjujejo tveganja in ranljivosti v finančnem sektorju.

Sestava

Vsak organ ima predsednika, ki predstavlja organizacijo. Operativne odločitve pa sprejema odbor nadzornikov posameznega organa, v katerem so predstavniki nacionalnih nadzornikov iz vsake države.

Skupni organi

Odbor za pritožbe

Odbor za pritožbe je neodvisen organ, ki je pristojen za pritožbe s strani tistih, ki jih zadevajo odločitve katerega od treh evropskih nadzornih organov. V njem je šest članov in šest namestnikov, ki jih imenujejo evropski nadzorni organi.

Skupni odbor

Skupni odbor evropskih nadzornih organov zagotavlja konsistentnost med sektorji pri razvijanju in uporabi enotnega pravilnika.

Na sestankih Skupnega odbora sodelujejo predstavniki vseh treh evropskih nadzornih organov, s čimer sta zagotovljena sodelovanje in redna izmenjava informacij.