Menu

Sankcije

S sankcijami se kaznuje nepravilno ravnanje nadzorovane banke. Njihov namen je odvračati sankcionirano banko in celoten bančni sektor od nepravilnosti. Postopek za nalaganje sankcij se lahko sproži ne le za tekoče kršitve, temveč tudi potem, ko je bila kršitev že odpravljena, pod pogojem, da še ni zastarala.

Razdelitev nalog v zvezi s sankcijami

ECB lahko denarne kazni naloži pomembnim institucijam, ki kršijo neposredno veljavno zakonodajo EU, vključno s sklepi in uredbami ECB.

Pri kršitvah nacionalne zakonodaje, s katero se izvajajo direktive EU, pri kršitvah s strani fizičnih oseb ali kadar je treba naložiti nedenarno kazen, lahko ECB od pristojnega nacionalnega organa zahteva, da sproži ustrezen postopek. Pristojni nacionalni organ vodi postopek in kazen določi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

Katere sankcije lahko uvede ECB?

ECB lahko bankam za nespoštovanje bonitetnih zahtev EU naloži denarne kazni.

Najvišja raven kazni

ECB lahko naloži kazni v višini do 10% skupnega letnega prometa banke v predhodnem poslovnem letu ali dvakratni znesek dobička, ki ga je banka ustvarila, ali izgube, ki jo je preprečila, ker je kršila zahteve, kjer to mogoče ugotoviti.

Učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni

ECB zagotavlja, da so naložene kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Ko ECB določa raven kazni, upošteva vse relevantne okoliščine, povezane s kršitvijo, in oceni resnost kršitve na podlagi njenega vpliva na nepravilnosti v banki. ECB upošteva tudi vse oteževalne in olajševalne okoliščine (npr. nepripravljenost za sodelovanje z ECB pri izvajanju preiskovalnih pooblastil ali obstoj popravnih ukrepov, ki jih je banka sprejela na lastno pobudo).

Več o načelih, ki jih uporablja ECB, je v dokumentu ECB Guide to the method of setting administrative pecuniary penalties.

Preiskava in postopek sankcioniranja

Za preiskave domnevnih kršitev neposredno veljavne zakonodaje EU ter nadzornih sklepov in uredb ECB, ki jih storijo pomembne banke pod nadzorom ECB, je pristojna neodvisna preiskovalna enota ECB.

Preiskave

Preiskovalna enota izvaja pooblastila, ki so ECB dodeljena z uredbo o enotnem mehanizmu nadzora (zahteve za dokumente, pregled poslovnih knjig in evidence, zahteve za pojasnila ter razgovori in inšpekcijski pregledi na kraju samem). Informacije lahko zahteva tudi interno in od pristojnih nacionalnih organov. Poleg tega lahko naroči pristojnim nacionalnim organom, da naj uporabijo svoja preiskovalna pooblastila po nacionalni zakonodaji in v skladu z njo.

Uredba o enotnem mehanizmu nadzora

Postopek sankcioniranja

Ko preiskovalna enota konča preiskavo, lahko sproži postopek sankcioniranja. V ta namen na preiskovano banko naslovi izjavo o ugotovljenih nepravilnostih. Banka ima možnost, da komentira dejstva in ugotovljene nepravilnosti ter predvideno višino kazni.

Če preiskovalna enota na podlagi začetne analize dejstev, zbranih dokazov in pisnih pojasnil banke meni, da je banki treba naložiti upravno kazen, Nadzornemu odboru predloži predlog dokončnega osnutka odločitve.

Notranji upravni pregled

Odločitve, s katerimi ECB nalaga kazni, lahko na zahtevo banke pregleda Upravni odbor za pregled.

Odločitev ECB o kazni se potem, ko je po upravnem pregledu sprejeta, oziroma če ni izpodbijana v Upravnem odboru za pregled, objavi na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

Upravni odbor za pregled

Objava

Odločitve ECB, s katerimi se nalagajo kazni, se objavijo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru (glej povezavo spodaj). V določenim izjemnih primerih se objava lahko anonimizira ali odloži.

Nadzorniške sankcije