Sankcije

S sankcijami se kaznuje nepravilno ravnanje nadzorovane banke. Njihov namen je, da od nepravilnosti odvračajo tako sankcionirano banko samo kot tudi celoten bančni sektor. Postopek za uvedbo sankcij se lahko sproži za tekoče kršitve, pa tudi potem, ko je sankcionirana banka kršitev že odpravila, če kršitev še ni zastarala.

Razdelitev nalog na področju sankcij

ECB lahko denarno kazen naloži vsaki pomembni instituciji, ki je prekršila neposredno veljavno zakonodajo EU, vključno s sklepi in uredbami ECB.

Pri kršitvah nacionalne zakonodaje, s katero se izvajajo direktive EU, ter pri kršitvah, ki jih storijo fizične osebe, ali kadar je treba naložiti nedenarno kazen, pa lahko ECB zahteva, da ustrezen postopek sproži pristojni nacionalni organ. Ta nato izvede postopek in kazen določi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

Katere sankcije lahko uvede ECB?

ECB lahko bankam, ki kršijo bonitetne zahteve EU, naloži denarno kazen.

Najvišja raven kazni

Kazen lahko znaša do 10% skupnega letnega prometa banke v predhodnem poslovnem letu oziroma – kjer je to mogoče ugotoviti – dvakratnik dobička, ki ga je banka ustvarila, ali dvakratnik izgube, ki jo je preprečila, ker je kršila zahteve.

Učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni

ECB si prizadeva, da bi bile naložene kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Pri določanju višine kazni upošteva vse relevantne okoliščine, povezane s kršitvijo, in oceni resnost kršitve glede na to, kakšen vpliv je imela kršitev, in kako je banka ravnala, da je prišlo do kršitve. Upošteva tudi vse oteževalne in olajševalne okoliščine, npr. če banka ni pripravljena sodelovati z ECB v preiskovalnem postopku ali je že sprejela korektivne ukrepe na lastno pobudo.

Načela, ki jih uporablja ECB, so podrobneje opisana v dokumentu ECB Guide to the method of setting administrative pecuniary penalties.

Preiskava in postopek sankcioniranja

V okviru ECB deluje neodvisna preiskovalna enota, ki je pristojna za preiskave sumov kršitve neposredno veljavne zakonodaje EU ter nadzornih sklepov in uredb ECB s strani pomembnih bank pod nadzorom ECB.

Preiskave

Preiskovalna enota uporablja pooblastila, ki so ECB dodeljena z uredbo o enotnem mehanizmu nadzora: lahko zahteva dokumente, pregleda poslovne knjige in evidence, zahteva pojasnila ter opravi razgovore ali inšpekcijski pregled v banki. Informacije lahko zahteva tudi interno od drugih enot ECB ali od pristojnih nacionalnih organov. Slednjim lahko tudi naroči, da uporabijo preiskovalna pooblastila, ki jih imajo po nacionalni zakonodaji.

Uredba o enotnem mehanizmu nadzora

Postopek sankcioniranja

Ko preiskovalna enota konča preiskavo, lahko sproži postopek sankcioniranja. To stori tako, da banki izda izjavo o ugotovljenih nepravilnostih. Banka ima pravico, da komentira dejstva in ugotovljene nepravilnosti ter predvideno višino kazni.

Če preiskovalna enota na podlagi začetne analize dejstev, zbranih dokazov in pisnih pojasnil, ki jih je predložila banka, meni, da je banki treba naložiti upravno kazen, pripravi predlog dokončnega osnutka odločitve, ki ga predloži Nadzornemu odboru ECB.

Če sankcionira banka takšnega pregleda ne zahteva, se odločitev objavi na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

Upravni odbor za pregled