Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Vsakoletna določitev prednostnih nalog nadzora je pomemben mehanizem za poenoteno, učinkovito in sorazmerno usklajevanje nadzornih aktivnosti v celotnem enotnem mehanizmu nadzora (EMN). Jasen sklop prednostnih nalog nadzora, ki je transparentno predstavljen javnosti, prispeva k večjemu učinku nadzora nad bankami in k enaki obravnavi vseh bank.

Prednostne naloge nadzora v letu 2021 temeljijo na oceni glavnih tveganj in ranljivosti v bančnem sektorju. Pandemija koronavirusa (COVID-19) je dogodek brez primere, ki vpliva na realno gospodarstvo in postavlja odpornost evropskih bank na preizkušnjo. Negotovost glede končne globine in razsežnosti celotnega vpliva pandemije ostaja v kratkoročnem do srednjeročnem obdobju velika.

Bančni nadzor v ECB ves čas ocenjuje tveganja, obenem pa lahko nadzorne prednostne naloge in aktivnosti prilagaja v skladu z dogajanji v gospodarskem okolju, v katerem poslujejo banke. Tako bo bančni nadzor v ECB svoja prihodnja nadzorna prizadevanja usmeril na štiri prednostna področja, ki jih je sedanja kriza pomembno prizadela. Štiri prednostna področja v letu 2021 so:

  • upravljanje kreditnega tveganja
  • kapitalska moč bank
  • vzdržnost poslovnih modelov
  • upravljanje

Poleg tega bodo v letu 2021 izvedene dodatne nadzorne aktivnosti, ki so povezane z drugimi srednjeročnimi in dolgoročnejšimi strukturnimi tveganji za evropske banke, ki segajo onkraj vpliva pandemije COVID-19. Nadzorniki se bodo osredotočali tudi na naslednja področja: izpolnjevanje pričakovanj iz Vodnika ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih; tveganja za varno in skrbno poslovanje, ki izhajajo iz pranja denarja; kibernetsko tveganje in tveganje v zvezi z digitalizacijo; pripravljenost bank na zadnje faze izvajanja Basla III. Odvisno od tega, kako se bo kriza razvijala, je mogoče specifične nadzorne aktivnosti prilagoditi v skladu s specifičnim profilom tveganosti banke.

1 Kreditno tveganje

Pandemija COVID-19 in vse slabše makroekonomsko okolje bosta neposredno vplivala na kakovost aktive bank, saj je verjetno, da bo prišlo do nadaljnjega zniževanja kreditne kvalitete, povečanja števila posojilojemalcev v finančnih težavah in oslabitve vrednosti zastavljenega premoženja. Ukrepi podpore, med katerimi so ukrepi denarne in javnofinančne politike ter regulatorni in nadzorni ukrepi, so dosegli svoj namen, da preprečijo finančno krizo: pritiski na banke in posojilojemalce zaradi nezadostne likvidnosti so bili ublaženi, tako da se likvidnostni problemi niso prelevili v probleme s solventnostjo. Nauk, ki smo se ga naučili iz velike finančne krize, ko so se nedonosna posojila sčasoma nakopičila in obremenjevala bančne bilance, je v tem, da je bistveno prepoznavati in razločevati med izključno začasnimi finančnimi težavami, ki jih je povzročila pandemija, in poslabševanjem kreditne kvalitete, ki je dolgotrajnejše ekonomske narave. Z ustreznimi rezervacijami in priznavanjem izgub, preden se moratoriji in ukrepi javnofinančne podpore iztečejo, se bo mogoče izogniti nenadnim posledicam in procikličnim učinkom, ki bi lahko še povečali gospodarske stroške pandemije.

Ob tem je pomembno nadalje okrepiti pobude, ki so bile sprožene že leta 2020 s ciljem zagotoviti, da imajo banke vzpostavljene ustrezne prakse upravljanja tveganj, s katerimi ugotavljajo, merijo in zmanjšujejo vpliv kreditnega tveganja, ter operativne zmogljivosti, da lahko obvladujejo pričakovano povečanje števila posojilojemalcev v finančnih težavah.

Poleg tega se bo bančni nadzor v ECB osredotočal na ustreznost upravljanja, operativnih postopkov, spremljanja in poročanja o kreditnem tveganju v bankah. Poseben poudarek ne bo namenjen samo sposobnosti bank, da že zgodaj prepoznajo poslabševanje kakovosti aktive ter ustrezno oblikujejo pravočasne in zadostne rezervacije, ampak tudi njihovi sposobnosti, da še naprej sprejemajo ukrepe, ki so potrebni za ustrezno upravljanje posojil v zamudi in nedonosnih posojil. Skupne nadzorniške skupine bodo natančno preverjale prakse bank na teh področjih ter po potrebi izvajale ciljno usmerjene poglobljene analize ter preglede na daljavo in na kraju samem.

2 Kapitalska moč bank

Zaradi povišane ravni kreditnega tveganja, skupaj z morebitnimi prilagoditvami na trgu, bi se kapitalski količniki bank lahko poslabšali. Pomembno bo zagotoviti ustreznost kapitalske pozicije bank ter že zgodaj ugotoviti ranljivosti v posameznih bankah, da bi se po potrebi sprejeli korektivni ukrepi.

Zato je bistveno, da banke uporabljajo zanesljive prakse načrtovanja kapitala na podlagi kapitalskih napovedi, ki jih je mogoče prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju, zlasti v kriznih razmerah. Skupne nadzorniške skupine bodo zato natančno preverjale ustreznost načrtovanja kapitala v bankah ter s tega vidika kritično presojale ustreznost politik izplačevanja dividend in odkupovanja lastnih delnic. Poleg tega bo med letom 2021 izveden stresni test na ravni EU, ki ga bo koordiniral Evropski bančni organ. To bo pomemben element pri ocenjevanju kapitalske odpornosti bank v okviru nadzorniškega dialoga o načrtovanju kapitala.

3 Vzdržnost poslovnih modelov

Na dobičkonosnost bank in vzdržnost poslovnih modelov še naprej vplivajo pritiski, ki jih ustvarjajo sedanje gospodarsko okolje nizkih obrestnih mer, presežne zmogljivosti, nizka stroškovna učinkovitost ter konkurenca s strani bank in nebank. Te pritiske še dodatno krepi pandemija COVID-19.

Tekom leta 2021 bo bančni nadzor v ECB še naprej kritično presojal strateške načrte bank in temeljne ukrepe, ki jih je sprejelo višje vodstvo bank, da odpravi obstoječe pomanjkljivosti. Ker se je s pandemijo pospešil proces digitalne preobrazbe, bodo nadzorniki ocenjevali tudi napredek, ki so ga banke dosegle v odziv na ta dogajanja. Skupne nadzorniške skupine bodo po potrebi vzpostavile strukturiran nadzorniški dialog z vodstvom banke o spremljanju poslovne strategije.[1]

4 Upravljanje

Dobre upravljavske prakse in zanesljive notranje kontrole so bistvene za zmanjševanje tveganj, s katerimi se banke soočajo v normalnih časih, to pa je še toliko bolj pomembno v času krize. Močna upravljavska struktura v upravnem odboru je ključen dejavnik, ki lahko prispeva k premagovanju krize, zato bo ocenjevanje notranjega upravljanja v središču pozornosti nadzora. Poleg tega se bodo nadzorniki še naprej osredotočali na ustreznost sistemov kriznega upravljanja tveganj v bankah in na njihovo sposobnost, da jih v kontekstu sedanje krize ustrezno prilagodijo in izvajajo. Upravljalni organi bi morali imeti dostop do informacij o tveganjih, jih ovrednotiti in kritično presojati njihovo točnost, še posebno kar zadeva informacije o praksah upravljanja kreditnega tveganja, vključno z operativnimi zmogljivostmi in ustreznostjo mehanizmov oblikovanja rezervacij v sedanjem okolju. Bančni nadzor v ECB bo kritično presojal banke glede sposobnosti, da agregirajo podatke o tveganjih, in glede informacij o tveganjih, ki se posredujejo vodstvu. Poleg tega bodo nadzorniki spremljali prakse in organizacijo upravljanja IT-tveganja in kibernetskega tveganja, vključno s tveganji, ki izhajajo iz oddajanja storitev zunanjim izvajalcem. Bančni nadzor v ECB bo še naprej ocenjeval tudi vpliv, ki ga imajo tveganja v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma na varno in skrbno poslovanje bank, zlasti kar zadeva sisteme notranjih kontrol v bankah.

© Evropska centralna banka, 2021

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0

Spletno mesto www.bankingsupervision.europa.eu

Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Za terminologijo glej glosar o bančnem nadzoru (samo v angleščini).

HTML ISBN 978-92-899-4603-2 ISSN 2599-8609 doi:10.2866/238358 QB-BZ-21-001-SL-Q

  1. V skladu z nadzorniškim pristopom h konsolidaciji bosta dobičkonosnost in vzdržnost poslovnih modelov bank skrbno ocenjeni v primeru, da banke Evropski centralni banki predložijo projekt konsolidacije.
Žvižgaštvo