Kaj so kolegiji nadzornikov?

14. julij 2016 (spremenjeno 12. decembra 2018)

V svetu, ki je vse bolj globaliziran – kot je nedvomno pokazala finančna kriza – je bistveno, da so banke, ki poslujejo v več kot eni državi, pod čim učinkovitejšim nadzorom. Pri tem imajo kolegiji nadzornikov pomembno vlogo, saj prispevajo k boljšemu nadzoru čezmejnih bank.

»Kolegij nadzornikov« na kratko

Kolegij nadzornikov je v bistvu stalna, vendar še vedno fleksibilna struktura, v kateri so matični nadzorniki mednarodne banke in nadzorniki iz države gostiteljice. Baselski odbor za bančni nadzor ta termin uporablja precej široko, in sicer kot sklop tekočih odnosov med temi nadzorniki, kar zajema vsakršne kontakte v obliki telekonferenc, videokonferenc, dopisov in e-pošte oziroma komuniciranje prek varnih spletnih strani.

Temeljni cilj je članom kolegijev pomagati, da izboljšajo razumevanje profila tveganosti in ranljivosti čezmejne banke ter da se jim zagotovi okvir za reševanje ključnih vprašanj, ki so pomembna z vidika nadzora. Bistveni orodji za krepitev nadzora takšnih bank sta redna izmenjava informacij in sodelovanje.

Izmenjava informacij v praksi

Intenzivnost interakcije med člani kolegija nadzornikov ni vedno enaka, saj je odvisna od posamezne bančne skupine in vpletenih nadzornikov, poteka pa v skladu z načelom proporcionalnosti.

Spodaj so navedene nekatere informacije, ki si jih izmenjujejo člani kolegija:

• nadzorne ocene tveganj, glavne ugotovitve nadzorniških pregledov in pomembni nadzorni ukrepi
• analize vpliva, ki ga ima poslovno okolje v ključnih državah oziroma trgih na bančno skupino, in rezultati stresnih testov
• načrti pripravljenosti na krizo
• kapitalska in likvidnostna pozicija oziroma načrti
• strateški načrti za celotno bančno skupino in podrejene družbe
• informacije o eksogenih dejavnikih, ki so lahko koristne za člane kolegija, med katerimi so regulatorna dogajanja in makrobonitetne informacije

Kolegiji nadzornikov v kontekstu EU

V Evropski uniji kolegiji nadzornikov niso samo strukture, ki spodbujajo tesno sodelovanje in izmenjavo informacij, ampak imajo tudi odločevalsko vlogo, saj denimo sprejemajo skupne odločitve o internem modelu institucije, o njeni izpostavljenosti tveganjem in o kapitalski osnovi.

Direktiva o kapitalskih zahtevah – del pravnega okvira EU v zvezi z bančnim nadzorom – pravi, da bi morali kolegiji zagotoviti usklajen program dela in harmonizirane nadzorniške odločitve. Bistven del tega procesa so predloge za pripravo shem, ki med drugim kažejo obseg in naravo čezmejnega udejstvovanja bank. Dopolnjuje jih sistem pisnega usklajevanja in sodelovanja, kar je podlaga za sodelovanje in izmenjavo informacij med člani kolegija – in s tem tudi za skupne naloge in aktivnosti ter skupen proces sprejemanja odločitev.

Po novem okviru, ki je bil uveden z direktivo o sanaciji in reševanju bank, morajo kolegiji oceniti tudi sanacijske načrte čezmejnih bank ter sprejeti skupno odločitev o oceni takšnih načrtov.

Glavna orodja pri izvajanju okvira kolegija nadzornikov v EU so smernice, ki jih je pripravil Evropski bančni organ, ter uredbe, ki jih je sprejela Evropska komisija.

ECB, ki je pristojna za neposredni nadzor pomembnih bank v evropskem bančnem nadzoru, lahko v kolegiju nadzornikov sodeluje kot matični (konsolidacijski) nadzornik ali kot nadzornik iz države gostiteljice, pri čerem v prvem primeru deluje kot predsednik kolegija.