Kaj je kvalificirani delež?

18. marec 2016

Delež v banki je »kvalificirani delež«, kadar predstavlja 10% ali več delnic oziroma glasovalnih pravic v banki ali preseže kak drug relevantni prag (20%, 30% ali 50%). Poleg tega na področje »kvalificiranega deleža« sodita tudi pridobitev pravice do imenovanja (večine) uprave ali kak drug način zagotavljanja pomembnega vpliva na upravljanje banke.

ECB je v vlogi evropskega bančnega nadzornika odgovorna za odobritev nameravane pridobitve kvalificiranega deleža v katerikoli banki v sodelujočih državah.

Zakaj je za pridobitev kvalificiranega deleža potrebna predhodna odobritev?

S postopkom odobritve naj bi zagotovili, da v bančni sistem vstopajo samo primerni delničarji, in s tem preprečili motnje v delovanju bančnega sistema.

S presojo naj bi še zlasti zagotovili, da nameravani pridobitelj uživa dober ugled in ima potrebno finančno trdnost, da bo ciljna banka še naprej izpolnjevala bonitetne zahteve in da transakcija ni financirana z denarjem, pridobljenim s kaznivimi dejanji.

Kdo lahko pridobi kvalificirani delež?

Na splošno velja, da lahko kvalificirani delež v banki pridobi vsakdo, ki izpolnjuje kriterije presoje. To pomeni tako fizične kot pravne osebe.

Kateri kriteriji se presojajo?

Kriteriji so poenoteni na evropski ravni. Direktiva o kapitalskih zahtevah IV določa pet kriterijev, po katerih se presoja nameravana pridobitev:

Ugled nameravanega pridobitelja Uživa nameravani pridobitelj potrebno integriteto in zaupanje, torej ni bil obsojen zaradi kaznivih dejanj in ni stranka v sodnem postopku? Naslednji vidik je pridobiteljeva strokovna usposobljenost, tj. izkušnje iz upravljanja oziroma vlaganja v finančnem sektorju.
Ugled in izkušnje predlaganih novih vodstvenih kadrov Namerava pridobitelj izvesti spremembe v vodstvenih organih banke? Če to drži, mora biti opravljena presoja sposobnosti in primernosti.
Finančna trdnost pridobitelja Je nameravani pridobitelj sposoben financirati nameravano pridobitev in v dogledni prihodnosti ohranjati trdno finančno strukturo? To obenem tudi pomeni, da je treba ugotoviti, kdo bo odgovoren za prispevanje h kapitalskim pribitkom, naloženim ciljni banki.
Učinek na banko Bo lahko banka še naprej izpolnjevala bonitetne zahteve? Banka denimo ne sme biti izpostavljena pritisku zaradi tega, ker je bil del pridobitve financiran s posojilom. Struktura pridobitelja tudi ne sme biti tako zapletena, da nadzornik ne bi mogel učinkovito nadzorovati banke.
Tveganje povezav s pranjem denarja in financiranjem terorizma Je mogoče preveriti, da uporabljena sredstva niso izkupiček od kaznivih dejanj oziroma niso povezana s terorizmom? V okviru presoje se tudi preveri, ali bi se s pridobitvijo lahko povečalo tveganje glede pranja denarja in financiranja terorizma.

Kako se sprejemajo odločitve?

Nameravani pridobitelj svojo namero, da pridobi kvalificirani delež, uradno sporoči nacionalnemu bančnemu nadzorniku ciljne banke. Nacionalni nadzornik opravi prvo presojo in pripravi za ECB osnutek predloga. ECB v sodelovanju z nacionalnim nadzornikom opravi svojo presojo, nato pa o izidu te presoje obvesti nameravanega pridobitelja in ustreznega nacionalnega nadzornika oz. nadzornike.

Presoja ne bi smela trajati dlje kot 60 delovnih dni. Če so potrebne dodatne informacije, se lahko to obdobje podaljša za 20 delovnih dni, v določenih primerih pa za 30 delovnih dni.

Kaj se zgodi, če želita dva pridobitelja (oziroma več pridobiteljev) istočasno pridobiti isto banko?

Če ECB istočasno prejme več uradnih obvestil, mora vsa obravnavati enako. ECB se ni treba opredeljevati glede tega, kateremu nameravanemu pridobitelju bi dala prednost pri pridobitvi banke, temveč mora zagotoviti, da vsi nameravani pridobitelji izpolnjujejo pet zgoraj navedenih kriterijev. Če kriterije presoje izpolnjuje več nameravanih pridobiteljev, je dokončna odločitev o tem, kdo bo pridobil banko, stvar lastnikov banke.

Lahko ECB pri odločanju o vlogi postavlja pogoje?

Da, in sicer bodisi na predlog nacionalnega nadzornika bodisi na lastno pobudo. Vsi pogoji, naloženi nameravanim pridobiteljem, pa morajo biti vseeno povezani s petimi kriteriji presoje. Če bi utegnili pogoji škodljivo vplivati na pravice nameravanega pridobitelja, se opravi obravnava, na kateri ima nameravani pridobitelj priložnost podati svoj odgovor.

Kaj se zgodi, če vloga naleti na neugoden rezultat?

Če je nameravana pridobitev zavrnjena ali če nameravani pridobitelj meni, da je odločitev zanj v kakršnemkoli pogledu neugodna, jo lahko izpodbija pred Upravnim odborom za pregled. Če izid tega postopka ni zadovoljiv, se lahko nameravani pridobitelj obrne tudi na Sodišče Evropske unije.

Kaj se zgodi, če se dve družbi združita? Bi bila tudi združitev povod za presojo kvalificiranega deleža?

Da, če bi bila posledica združitve položaj, v katerem bi ena banka prejela 10% ali več delnic oziroma glasovalnih pravic v drugi banki ali bi presegla kak drug relevantni prag, določen v direktivi o kapitalskih zahtevah IV (20%, 30% ali 50%).

Če pa posledica združitve ni pridobitev kvalificiranega deleža, se veljavni režim ravna po nacionalnem pravu. Nekatere države članice zahtevajo predhodno odobritev združitve, druge pa ne.