Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Zakaj morajo banke imeti kapital?

23. maj 2019

Kapital je ključen za zdravje in varnost bank. Banke namreč prevzemajo tveganja in lahko utrpijo izgube, če se tveganja uresničijo. Da bi ostale varne in zaščitile vloge komitentov, morajo biti sposobne pokriti takšne izgube ter poslovati v dobrih in slabih časih. In temu je namenjen kapital bank.

Koliko kapitala pa mora imeti banka? Odgovor se skriva v tveganjih, ki jih prevzema. Večja ko so tveganja, več kapitala potrebuje. Zato je bistvenega pomena, da banke ves čas ocenjujejo tveganja, ki so jim izpostavljene, in izgube, ki jih lahko ustvarijo. Njihove ocene preverjajo in kritično preučujejo bančni nadzorniki. Ti so odgovorni za spremljanje finančne trdnosti bank, pomemben del tega pa je preverjanje ravni kapitala v bankah.

Kaj natančno je kapital bank? Kako banke s pomočjo kapitala ostajajo varne? In kakšno raven kapitala morajo imeti banke?

Kaj je kapital?

Preprosto povedano je kapital denar, ki ga je banka pridobila od delničarjev in drugih vlagateljev, ter dobiček, ki ga je ustvarila in ga ni izplačala. Če banka torej želi povečati kapitalsko osnovo, to lahko stori tako, da na primer izda več delnic ali zadrži dobiček in ga ne izplača delničarjem v obliki dividend.

Na splošno ima vsaka banka dva vira financiranja: kapital in dolg. Dolg je denar, ki si ga je izposodila in ga bo morala odplačati. Dolg med drugim vključuje vloge komitentov, izdane dolžniške vrednostne papirje in posojila, ki jih je banka najela.

Finančna sredstva iz teh dveh virov banka uporablja na različne načine, denimo za posojila komitentom ali ostale naložbe. Ta posojila in ostale naložbe skupaj s finančnimi sredstvi v gotovini sestavljajo aktivo banke.

Bilanca stanja banke Bilanca stanja banke

Kako banke s pomočjo kapitala ostajajo varne?

Kapital deluje kot finančna zaščita pred izgubami. Ko na primer veliko posojilojemalcev nenadoma ne more več odplačevati posojila ali vrednost nekaterih naložb banke upade, banka ustvari izgubo in brez zaščite, ki jo daje kapital, bi šla lahko celo v stečaj. Če pa ima trdno kapitalsko osnovo, bo z njo pokrila izgube ter še naprej poslovala in služila komitentom.

Bilanca stanja banke Bilanca stanja banke

Koliko kapitala morajo imeti banke?

Kapitalske zahteve za banke v evropskem bančnem nadzoru sestavljajo trije glavni elementi:

  • minimalne kapitalske zahteve oziroma zahteve iz prvega stebra;
  • dodatna kapitalska zahteva oziroma zahteva iz drugega stebra;
  • zahteve po blažilnikih.

Prvič, vse banke v evropskem bančnem nadzoru morajo izpolnjevati evropsko zakonodajo, ki določa, da minimalna skupna kapitalska zahteva (t. i. zahteva iz prvega stebra) znaša 8% tveganju prilagojene aktive v banki. Kaj pa je tveganju prilagojena aktiva? Tveganju prilagojena aktiva je celotna aktiva banke, pomnožena s pripadajočimi dejavniki tveganja (utežmi tveganja). Dejavniki tveganja kažejo, kako tvegana je po ocenah neka vrsta finančnega premoženja. Manj ko je finančno sredstvo tvegano, nižji je znesek tveganju prilagojene aktive in manj kapitala mora imeti banka za pokrivanje morebitnih izgub. Na primer hipotekarno posojilo, ki je zavarovano s premoženjem (s stanovanjem ali hišo) je manj tvegano – ima nižji dejavnik tveganja – od posojila, ki je nezavarovano. Zato mora imeti banka manj kapitala za pokrivanje takšnega hipotekarnega posojila, kot ga mora imeti za pokrivanje nezavarovanega posojila.

Drugič, nadzorniki določijo dodatno kapitalsko zahtevo (t. i. zahtevo iz drugega stebra). Tu nastopi evropski bančni nadzor. Nadzorniki iz ECB in nadzornih organov sodelujočih držav podrobno pregledajo posamezne banke in ocenijo tveganja, ki jim je vsaka od njih izpostavljena. To naredijo v okviru letnega procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Če nadzorniki ugotovijo, da minimalne kapitalske zahteve ne pokrivajo ustrezno tveganj banke, ji naložijo, da mora imeti dodatni kapital.

Tako minimalne kot tudi dodatne kapitalske zahteve so zavezujoče in če jih banke ne izpolnjujejo, ima to zanje pravne posledice. Te so odvisne o tega, kako resna je kršitev. Nadzornik lahko na primer naloži banki, da pripravi načrt, v katerem bo opisala, kako bo spet začela izpolnjevati kapitalske zahteve. Če je kršitev zelo resna, pa banka lahko izgubi dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.

Tretja kapitalska zahteva za banke je, da imajo dodatne blažilnike za različne namene (za splošno varovanje kapitala ter za zaščito pred cikličnim in necikličnim sistemskim tveganjem).

Nadzorniki od bank pričakujejo, da bodo poleg teh treh sklopov kapitalskih zahtev rezervirale tudi določene zneske kapitala za obdobja stresnih razmer (to so tako imenovani napotki iz drugega stebra).

Od bank se pričakuje, da poleg zneskov, ki jih zahtevajo regulatorji in nadzorniki, tudi same določijo, koliko kapitala potrebujejo, da lahko vzdržno sledijo svojemu poslovnemu modelu.

Žvižgaštvo