Nekatere informacije na tej strani so nepopolne ali netočne. Trenutno jih popravljamo in kmalu bodo objavljene točne informacije.

Kaj je ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov?

15. februar 2017

Kaj je ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov? Kaj je njegov glavni cilj?

Ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov (targeted review of internal models, TRIM) je projekt, s katerim ECB preverja, ali notranji modeli, ki jih uporabljajo banke, izpolnjujejo zakonsko predpisane zahteve, ter ali so ti modeli zanesljivi in medsebojno primerljivi. Banke včasih uporabljajo notranje modele, da bi določile svoje kapitalske zahteve v prvem stebru, tj. minimalno raven kapitala, ki ga v skladu z zakonom morajo imeti.

Eden glavnih ciljev projekta TRIM je odpraviti razhajanja in neupravičene razlike v modelih, ki jih banke uporabljajo pri izračunu svoje tveganju prilagojene aktive. Do razhajanj lahko pride, ker sedanji regulativni okvir bankam daje določeno svobodo pri modeliranju tveganj.

Poleg tega skuša projekt TRIM poenotiti prakse na nekaterih področjih. Namen pregleda je torej zagotoviti, da se notranji modeli uporabljajo ustrezno.

Iz tega sledi, da cilji projekta TRIM sovpadajo z dvema glavnima ciljema bančnega nadzora v ECB: s proaktivnim in strogim nadzorom prispevati k trdnosti in odpornosti bančnega sistema ter zagotavljati enako obravnavo vseh bank s poenotenjem nadzorniških praks v celotnem euroobmočju.

Projekt TRIM je bil uveden proti koncu leta 2015 in bo predvidoma dokončan leta 2019.

Zakaj ECB projekt izvaja prav zdaj?

V zadnjih letih je uporaba notranjih modelov za določitev zahtevanega obsega regulatornega kapitala postala vse bolj sporna. Za to obstajata dva glavna razloga.

  • Notranji modeli so od takrat, ko so bili prvič uvedeni v skladu z Baslom II, postali vedno bolj zapleteni. Zaradi tega jih banke in nadzorniki vse težje razumejo in presodijo, ali se tveganja popisujejo pravilno in enotno.
  • Vrsta referenčnih študij je razkrila neskladja in velike razlike v kapitalskih zahtevah, izračunanih z notranjimi modeli različnih bank.

Kakšen je časovni načrt in kolikšni so skupni stroški? Koliko ljudi bo sodelovalo v projektu? V kolikšni meri bodo udeleženi strokovnjaki iz nacionalnih organov, zunanji revizorji in/ali svetovalci?

Bančni nadzor v ECB namenja za projekt TRIM veliko zaposlenih kot tudi obsežna sredstva za zunanje vire. Kar zadeva število zaposlenih, bo v projektu sodelovalo skoraj 100 ljudi, zaposlenih v ECB in v nacionalnih nadzornih organih.

Misije na kraju samem bodo potekale v letih 2017 in 2018 (z možnim podaljšanjem v leto 2019). V vsaki misiji mora najmanj šest ljudi delati na kraju samem vsaj deset tednov. Leta 2017 bo opravljenih več kot 100 misij. V vsaki misiji na kraju samem bo sodelovalo do največ polovice zunanjih sodelavcev. To bo ECB omogočilo, da nadaljuje svoje tekoče nadzorniške dejavnosti.

Ali obstaja povezava med (dokončanjem) Basla III in projektom TRIM?

Zaradi razprav v okviru Basla III o tem, ali se notranji modeli uporabljajo ustrezno in v duhu njihovih avtorjev, prihaja projekt ECB za pregled notranjih modelov ravno ob pravem času.

Projekt TRIM obravnava prav tisto, kar nasprotniki notranjih modelov navadno kritizirajo: ECB namreč s tem, ko preverja, ali banke pravilno uporabljajo notranje modele prvega stebra za izračun svojih kapitalskih zahtev, skuša prispevati k temu, da se modeli dejansko uporabljajo ustrezno.

Je sploh gotovo, da bodo notranji modeli obstajali tudi potem, ko bo Basel III dokončan?

Kljub nekaterim nejasnostim ECB verjame, da imajo notranji modeli lahko pomembno vlogo pri določanju regulatornega kapitala glede na izpostavljenost institucije tveganjem, če so izpolnjeni nekateri pogoji: tveganja morajo biti ustrezno modelirana in modeli morajo dajati konsistentne rezultate.

Bodo zajete vse banke pod neposrednim nadzorom ECB?

V okviru projekta bo ECB preverila vse banke, ki so pod njenim neposrednim nadzorom in imajo odobren notranji model za prvi steber (tri banke so iz različnih razlogov, npr. ker so v procesu združevanja, izvzete). To pomeni, da bo v projektu zajetih 68 bank.

Obravnavano bo kreditno in tržno tveganje ter kreditno tveganje nasprotne stranke. Za te vrste tveganj je predvideno, da bodo v projektu upoštevane tudi spremembe regulativnih zahtev za notranje modele, ki naj bi bile uvedene v času trajanja projekta.

Kaj bo ECB naredila z ugotovitvami? Se bodo upoštevale v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP)?

V skladu s standardnim postopkom bo bančni nadzor v ECB takoj po zaključku vsake misije na kraju samem od banke zahteval, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti pri izpolnjevanju regulativnih zahtev.

Tistim bankam, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz vodnika ECB za projekt TRIM, bo ECB potem, ko bodo pregledi sorodnih bank dovolj stabilni, da se zagotovi njihova enaka obravnava, izdala operativni akt, v katerem bodo navedene odkrite pomanjkljivosti.

Na koncu bo bankam poslan sklep z zahtevo za izvedbo korektivnih ukrepov, s katerimi bodo banke odpravile še preostale pomanjkljivosti v skladu s končno različico vodnika po javnem posvetovanju. Banke bodo imele dovolj časa, da se prilagodijo, še posebej, če se bodo pričakovanja razlikovala od nacionalnih standardov, ki so jih nadzorniki uporabljali v preteklosti.

Se bodo kapitalske zahteve zaradi pregleda na splošno zvišale?

Pomembno je izpostaviti, da se s projektom sicer želi zmanjšati neupravičene razlike v tveganju prilagojeni aktivi med bankami, vendar naš namen ni splošno zvišanje takšne aktive. Vseeno je mogoče, da se bodo kapitalske zahteve za posamezne banke zaradi projekta TRIM zvišale ali znižale.