Uvodna izjava na tiskovni konferenci za letno poročilo ECB o nadzornih aktivnostih v letu 2015

Danièle Nouy, predsednica Nadzornega odbora ECB, in Sabine Lautenschläger, podpredsednica Nadzornega odbora ECB
Frankfurt na Majni, 23. marec 2016

Danièle Nouy, predsednica Nadzornega odbora

Spoštovane gospe in gospodje!

Dobrodošli na tiskovni konferenci za letno poročilo ECB o nadzornih aktivnostih v letu 2015. Poročilo sem včeraj v Bruslju že predstavila Evropskemu parlamentu, zato bi današnjo priložnost rada izkoristila za širši pregled, ki presega okvir letnega poročila in leta 2015.

V začetku tega letu se je bančni sektor znašel v središču pozornosti, ko se je povečala volatilnost in so tečaji bančnih delnic upadli. V tej luči je spodbudno, da so evropske banke v zadnjih letih postale mnogo bolj odporne, saj so bistveno izboljšale svoj kapitalski količnik. Tako se je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) z 9% v letu 2012 doslej zvišal na 13%.

Kljub temu je nedavno obdobje povečane volatilnosti razkrilo, kako negotovi so vlagatelji – ne nujno zaradi odpornosti bank, temveč prej zaradi njihove dobičkonosnosti. V razmerah, ko se obdobje nizkih obrestnih mer nadaljuje, svetovno gospodarstvo upočasnjuje, nastajajoča tržna gospodarstva bolehajo, cene nafte pa še naprej upadajo, mnoge vlagatelje skrbi, ali bodo banke sposobne prilagoditi svoj poslovni model in še naprej poslovati z dobičkom.

Tudi mi v prilagajanju poslovnih modelov vidimo največji izziv za evropski bančni sektor. Razen tega so glavna tveganja še kreditno tveganje, povišana raven slabih posojil, prekinitev iskanja donosov, tveganja v zvezi z ravnanjem zaposlenih ter v zvezi z upravljanjem institucij, državno tveganje, geopolitično tveganje in vse večje ranljivosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih, pa tudi tveganja v zvezi z informacijsko tehnologijo in računalniškim kriminalom.

Na osnovi teh tveganj smo opredelili pet prednostnih nalog, ki bodo v letu 2016 usmerjale naše delo na področju nadzora.

• Prvič, spremljali bomo poslovne modele in dobičkonosnost bank.
• Drugič, spremljali bomo kreditno tveganje, še zlasti v povezavi z nedonosnimi posojili. Za to področje smo lani oblikovali posebno delovno skupino, ki ima nalogo, da pomaga zmanjšati obseg teh posojil.
• Tretjič, preverjali bomo kapitalsko ustreznost – na primer v zvezi s kapitalom za reševanje institucij s sredstvi upnikov.
• Četrtič, spremljali bomo ravnanje s tveganji ter upravljanje. V sedanjem okolju, ki ga zaznamujeta zelo nizka raven obrestnih mer in velike količine likvidnosti, je vse bolj pomembno, da banke pravilno upravljajo svoja tveganja.
• In petič, spremljali bomo likvidnost.

Ob tem sem prepričana, da bi banke dodale še en izziv, namreč spoprijemanje s številnimi spremembami v zakonodajnem okviru. Drži, sprememb je bilo veliko in prav tako drži, da prilagajanje nanje ne gre brez napora. Tega se zavedamo, zato se trudimo za predvidljivost na zakonodajnem področju, da bi banke vedele, kaj morajo upoštevati v svojih načrtih, in da bi lahko ustrezno obvladovale tveganja.

Vseeno ne smemo pozabiti, kje smo začeli: z razdrobljenim bančnim sektorjem v Evropi in svetovno finančno krizo. Zaradi tega je bila zakonodajna reforma nujna – kar je bilo narejeno, je moralo biti narejeno.

Z novimi kapitalskimi in likvidnostnimi zahtevami se je izboljšala odpornost posameznih bank in bančnega sistema kot celote. Sistemsko gledano smo v mnogo boljšem položaju, kot smo bili pred krizo. Od kjerkoli že bo prišla naslednja nevihta, jo bodo banke lažje prestale. In če bo katera od bank vseeno propadla, bodo nova pravila glede reševanja s sredstvi upnikov ščitila davkoplačevalce. To po drugi strani vpliva tudi na spodbude za vlagatelje. Povečevanje razmikov za nekatere kapitalske instrumente kaže, da se trgi že prilagajajo na nova pravila.

Poleg tega bo v letu 2016 dokončan Basel III, ki predstavlja jedro zakonodajnih reform. V prihodnje ne bo novega večjega povečanja kapitalskih zahtev in ne razpravljamo o Baslu IV. Zakonodajna reforma se bliža koncu. Utrla je pot za bolj stabilen bančni sistem. Priznam, pot je bila dolga in ni bila lahka. Kriza je spodkopala zaupanje in preden se bo to v celoti obnovilo, bo potreben čas in veliko dela – kot je pokazal nedaven izbruh volatilnosti.

Mi kot nadzorniki prispevamo, skupaj z zakonodajalci, k obnovitvi zaupanja v bančnimi sistem. Vendar morajo banke same poskrbeti za to, da imajo vzdržen poslovni model. Banke same morajo preudarno upravljati svoja tveganja. Ko se bodo tega zavedle in se ustrezno odzvale, bo storjen še en korak, ki je nujen za to, da dosežemo naš cilj stabilnega bančnega sistema, ki podpira realno gospodarstvo.

Hvala za vašo pozornost.

Sabine Lautenschläger, podpredsednica Nadzornega odbora ECB

Spoštovane gospe in gospodje!

Dobrodošli na naši tiskovni konferenci. Danièle Nouy je pravkar izpostavila zakonodajno reformo kot vir sprememb v bančnem sistemu. Vendar je bila izvedena še ena reforma, ki je prav tako prinesla korenite spremembe. Govorim seveda o evropskem bančnem nadzoru.

Prenos bančnega nadzora na evropsko raven je bil enako nujen kot zakonodajna reforma in bo prav tako prispeval k obnovitvi zaupanja v bančni sistem. Kakšne so dejanske koristi evropskega bančnega nadzora?

Prvič, evropski bančni nadzor se ne ustavi na nacionalnih mejah, ampak zadeve obravnava z evropske perspektive. To mu omogoča, da primerja banke v različnih državah, določa referenčne vrednosti zanje in težave odkriva že v zgodnjih fazah.

Drugič, evropski bančni nadzor združuje znanje in izkušnje 19 nacionalnih nadzornih organov in ECB. To pomeni, da ima na voljo ogromen analitični potencial.

Tretjič, evropski bančni nadzor je sposoben ukrepati, kadar je ukrepanje potrebno. In končno, evropski bančni nadzor zagotavlja, da se banke povsod v euroobmočju nadzirajo po enakih visokih standardih – v okviru nacionalne zakonodaje.

V letu 2015 smo naredili pomembne korake v tej smeri, na primer v zvezi z glavnim instrumentom bančnega nadzora, tj. postopkom nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja oziroma SREP. Kapitalske zahteve, temelječe na analizi tveganj in prihodnjih gibanj, ki se izvaja v okviru SREP, so ključne za zaščito stabilnosti v finančnem sistemu.

Leta 2015 je bil SREP prvič izveden po enotni metodologiji. Banke v vsem euroobmočju so bile izmerjene z enakim vatlom. Posledično zdaj opažamo močnejšo korelacijo med profilom tveganosti institucij in ustreznimi nadzorniškimi kapitalskimi zahtevami.

V letu 2016 bomo SREP še dodatno razdelali in prilagodili. V tem kontekstu smo zaprosili za pojasnila v zvezi s pravno podlago za SREP in od Evropske komisije dobili dokument za interno razpravo, na katerega smo podali naše pripombe. Pozdravljamo cilj Komisije, da zagotovi predvidljivost na zakonodajnem področju, saj je ta bistvena za banke in trge.

V letu 2016 bosta SREP dopolnila dva stresna testa: Evropski bančni organ (EBA) bo izvedel stresni test na ravni EU, ECB pa na ravni euroobmočja. Enotni mehanizem nadzora (EMN) bo tako vse pomembne institucije lahko ocenil iz perspektive prihodnjih gibanj.

V obeh stresnih testih se bodo uporabljala določila iz metodologija EBA. Uvidi, ki jih bomo pridobili v obeh stresnih testih, bodo uporabljeni v pregledu SREP, izvedenem v letu 2016, kar pomeni, da ne bo šlo za test, ki ga banke lahko uspešno opravijo ali pa ne. Poleg tega bodo v pregledu SREP obravnavana tudi vsa vprašanja v zvezi s kakovostjo podatkov in postopkom zagotavljanja kakovosti, ki jih bo v pregledanih institucijah odkril stresni test.

Evropska zakonodaja vsebuje številna določila, pri katerih se nadzorniki do neke mere lahko prosto odločijo, kako jih bodo izvajali. Ko smo se leta 2015 dogovorili, da bomo te opcije in diskrecijske pravice v vsem euroobmočju izvajali ne enak način, smo naredili še en korak k poenotenju bančnega nadzora. Uredba in vodnik o tem vprašanju bosta začela veljati oktobra 2016.

Če povzamem: v prvem polnem letu evropskega bančnega nadzora smo pri poenotenju bančnega nadzora v vsem euroobmočju dosegli veliko. Vendar delo še ni končano.

Tako na primer pripravljamo tematski pregled internih modelov bank, saj te modele mnoge pomembne institucije uporabljajo za izračunavanje zakonsko predpisanega kapitala. S pregledom želimo v kapitalskih zahtevah, izračunanih s temi modeli, zmanjšati variabilnost, ki ne temelji na tveganjih.

Dame in gospodje, v današnjih izjavah smo govorili predvsem o pomembnih institucijah, torej tistih bankah, ki so pod neposrednim nadzorom ECB. Vendar ne smemo pozabiti na približno 3200 manj pomembnih institucij. V mnogih državah so te male in srednje velike banke zelo pomembne za regionalno in nacionalno gospodarstvo, kot skupina pa lahko vplivajo tudi na finančno stabilnost v posamezni državi.

Te banke neposredno nadzirajo pristojni nacionalni organi in naš cilj ni, da bi to kakorkoli spremenili in prevzeli neposredni nadzor nad njimi. Namesto tega EMN skrbi za pravilno delovanje celotnega sistema. Skupaj z nacionalnimi nadzornimi organi razvijamo skupne nadzorne standarde, v katerih se upoštevajo regionalni vidiki, pa tudi velikost, poslovanje in profil tveganosti posameznih institucij.

Skladno s tem smo z nacionalnimi nadzorniki na primer uskladili skupni standard za načrtovanje nadzora manj pomembnih institucij. Ta nacionalnim nadzornikom omogoča, da po skupni metodologiji določijo prednostne naloge pri nadzoru »svojih« manj pomembnih institucij. V istem duhu smo nedavno sprejeli tudi skupni nadzorni standard za načrtovanje reševanja manj pomembnih institucij.

Pregledujemo tudi institucionalne sheme za zaščito bančnih vlog, ki so posebej pomembne za manj pomembne institucije. Po evropski zakonodaji lahko banke dobijo nekatere ugodnosti, če pripadajo takšni shemi. V skladu z našimi prizadevanji za harmonizacijo se močno zavzemamo za to, da se te ugodnosti podeljujejo po enakih merilih. Ta merila smo zdaj določili in trenutno izvajamo javno posvetovanje, ki bo potekalo do sredine aprila.

Skratka, medtem ko se zakonodajna reforma bliža koncu, natančno prilagajanje nadzornih metod in postopkov še poteka. Na koncu bomo ustvarili trden nadzorni okvir, ki prispeva k varnosti in zdravju bančnega sistema, pri tem pa v celoti in dosledno skrbi tudi za enotnost in povezanost notranjega trga.

Hvala za vašo pozornost.