Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v letu 2015

Cilj procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) je spodbujati odporen bančni sistem, ki je predpogoj za vzdržno in zanesljivo financiranje gospodarstva. Iz prejšnjih kriz vemo, da vzdržno gospodarsko rast zavira podkapitaliziran bančni sistem. Dolgoročne prednosti ustrezno kapitaliziranega bančnega sistema več kot odtehtajo kratkoročne stroške za banke ali javne finance, kadar je treba šibkim bankam zagotoviti državno finančno pomoč.

Skupna metodologija

Leta 2015 je bil v 120 največjih bančnih skupinah v euroobmočju SREP prvič izveden v skladu s skupno metodologijo. Procesi, ki so jih pred tem izvajale posamezne države, so bili precej raznoliki. Raven kapitala in likvidnosti za banke pod neposrednim nadzorom ECB je bila določena glede na njihov profil tveganosti. Po potrebi so bili uporabljeni tudi dodatni nadzorniški ukrepi.

Priročnik EMN o metodologiji SREP 2015

Metodologija enotnega mehanizma nadzora (EMN) je skladna z zakonodajo EU in smernicami Evropskega bančnega organa (EBA) ter se opira na najboljše prakse, ki se uporabljajo v EMN ali jih priporočajo mednarodni organi. Izvedena je bila holistična ocena uspešnosti poslovanja institucij, pri čemer sta bila uporabljena v prihodnost usmerjen vidik in sorazmernost. Z omejeno strokovno presojo je nastala kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih elementov. S tem se zagotavlja konsistentna obravnava, hkrati pa upoštevajo tudi posebnosti posameznih institucij. Prvič je bilo možno na širokem vzorcu opraviti obsežne primerjave s sorodnimi institucijami in prečne analize, s čimer je bila zagotovljena konsistentna obravnava vseh institucij in s tem večja integracija enotnega bančnega trga.

Kapitalske zahteve

Skupno se bodo kapitalske zahteve od leta 2015 do leta 2016 postopoma povečale za 50 bazičnih točk, kar vključuje tudi postopno uvajanja zahtev po skupnem blažilniku.

  • Glede na sedanji položaj euroobmočja v gospodarskem ciklu je treba raven kapitala v bančnem sistemu vzdrževati in jo v nekaterih primerih zvišati. Veliko bank si še ni povsem opomoglo od finančne krize leta 2012 in se še naprej sooča s tveganji in zaviralnimi dejavniki. V tem okolju so se povprečne kapitalske zahteve iz drugega stebra v primerjavi z letom 2015 zvišale za 30 bazičnih točk.
  • Naslednji pomemben nauk krize, ki se odraža v kapitalskem okviru EMN in kalibraciji v skladu z zakonodajo EU, je nujnost omejitve negativnih sistemskih učinkov, ki jih imajo lahko globalne sistemsko pomembne banke in domače sistemsko pomembne banke na finančni sistem in gospodarstva v euroobmočju. Zato so kapitalskim zahtevam iz drugega stebra v skladu s smernicami EBA dodani sistemski blažilniki (bodisi za globalne bodisi za domače sistemsko pomembne banke ali blažilnik sistemskih tveganj), s čimer se zmanjšata verjetnost in resnost širjenja problemov iz teh institucij po sistemu. Drugi del povečanja kapitalskih zahtev (za 20 bazičnih točk) za banke euroobmočja v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 je mogoče pojasniti s tistimi sistemskimi blažilniki, ki se začenjajo postopno uvajati in se bodo predvidoma še naprej postopno uvajali do leta 2019.

Natančno smo preverili raven potreb po kapitalu v bankah euroobmočja, pri čemer smo predvsem upoštevali polno višino zahtevanega navadnega lastniškega temeljnega kapitala in skupne kapitalske zahteve. V primeru globalnih sistemsko pomembnih bank se v kalibraciji postopnega uvajanja in polne višine kapitalskih zahtev odraža več dejavnikov, med katerimi so nujnost spodbujanja enotnega okvira v 120 institucijah, sistemski vpliv globalnih in domačih sistemsko pomembnih bank ter splošna primerjava z globalnimi sistemsko pomembnimi bankami iz drugih jurisdikcij.

Maksimalni znesek za razdelitev

Kar zadeva uporabo maksimalnega zneska za razdelitev (MDA), se pristop EMN navezuje na mnenje, ki ga je EBA objavil 18. decembra 2015.

Mnenje EBA 2015/24

Možno je, da bo treba ta pristop ponovno preveriti glede na prihodnje dogajanje na regulativnem področju in v povezavi z uporabo smernic EBA, s ciljem zagotoviti konsistentnost in harmonizacijo na enotnem trgu.

Večja gotovost pri načrtovanju kapitala

Ker z bankami komuniciramo neposredno, jim zagotavljamo jasnost in nadzorniško gotovost, ki jo potrebujejo za načrtovanje kapitala. Če vsi dejavniki ostanejo nespremenjeni, kapitalske zahteve iz drugega stebra, določene v odločitvah SREP 2015, nakazujejo tudi prihodnje dogajanje, zlasti ker smo že v celoti upoštevali polno višino zahtevanega varovalnega kapitalskega blažilnika. Banke lahko načrtujejo tudi postopno polno izvajanje svežnja CRR/CRD IV, tj. odbitke od navadnega lastniškega temeljnega kapitala in postopno uvajanje blažilnikov sistemskih tveganj. Čeprav končna oblika Basla III še ni v celoti znana, je že bilo potrjeno, da cilj reform ni bistveno zvišati raven kapitala v sistemu, ampak izboljšati preprostost, primerljivost in transparentnost kapitala v posameznih bankah.