Pogosta vprašanja o stresnem testu 2018 na ravni EU

2. november 2018

Kakšen je bil namen stresnega testa 2018 na ravni EU?

Stresni test je analiziral, kako bi se razvijala kapitalska pozicija bank v triletnem obdobju do konca leta 2020 po osnovnem in neugodnem scenariju na podlagi podatkov s konca leta 2017.

Nadzornikom, bankam in drugim tržnim udeležencem je stresni test zagotovil skupni analitični okvir za primerjavo in oceno odpornosti bank v EU proti gospodarskim šokom, značilnim za vsako posamezno državo.

Stresni test je zajel 48 bank, ki predstavljajo 70% skupne bilančne vsote bank v Evropski uniji. Za celoten test je bil odgovoren Evropski bančni organ (EBA), ki je razvil metodologijo, določil scenarija in enkratne prilagoditve ter na koncu objavil rezultate.

Enako kot v letu 2016 stresni test ni bil zasnovan tako, da bi ga banke lahko »opravile« ali »ne opravile«. Določeni niso bili nikakršni pragi, ki bi jih banke morale doseči, da bi opravile test. Ugotovitve iz stresnega testa bodo upoštevane v tekočem nadzorniškem dialogu. Skladno s tem bo nadzorni del Evropske centralne banke (ECB) upošteval kvalitativne (kakovost in pravočasnost predložitve podatkov) in kvantitativne rezultate (zmanjšanje kapitala in odpornost bank proti neugodnim tržnim razmeram) v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). V okviru SREP se bodo rezultati stresnega testa uporabili tudi kot vir informacij za določitev nadzorniških potreb po kapitalu za banke.

Katere banke pod nadzorom ECB so sodelovale v stresnem testu EBA na ravni EU?

Od 48 bank, zajetih v stresnem testu EBA, jih je 33 pod neposrednim nadzorom ECB. Predstavljajo 70% bilančne vsote bank v euroobmočju. Individualne rezultate za vseh 48 bank, vključno s podrobno bilanco stanja in podatki o izpostavljenostih ob koncu leta 2017, je organ EBA objavil v petek, 2. novembra 2018.

Poleg 33 bank pod nadzorom ECB, ki so bile zajete v vzorec EBA, je ECB vzporedno izvedla tudi lasten stresni test (stresni test SREP) za tiste banke, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, a niso bile vključene v vzorec EBA.

Na začetku tega leta je ECB testirala tudi štiri grške banke, ki so pod njenim neposrednim nadzorom. Pri tem je uporabila enako metodologijo in pristop, kot je bil uporabljen v stresnem testu na ravni EU pod vodstvom EBA, vendar je postopek pospešila, da bi test zaključila pred koncem tretjega programa Evropskega mehanizma za stabilnost za pomoč Grčiji.

Kakšen je splošni izid stresnega testa 2018? Kateri so bili glavni dejavniki in kakšni so ti v primerjavi z dejavniki v stresnem testu 2016?

Po neugodnem scenariju brez upoštevanja prehodne ureditve se kapital CET1 v 33 bankah pod neposrednim nadzorom ECB skupno zmanjša za 3,8 odstotne točke, s čimer se na ravni sistema kapital CET1 zmanjša s 13,7% ob koncu leta 2017 na 9,9% ob koncu leta 2020. To vključuje učinek v obsegu 0,3 odstotne točke zaradi prve uporabe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9 (MSRP 9), ki je začel veljati 1. januarja 2018. Zmanjšanje kapitala je za 0,5 odstotne točke večje kot v stresnem testu 2016.

Eden glavnih dejavnikov v neugodnem makroekonomskem scenariju je bilo povečanje obsega nedonosnih posojil. Drugi dejavnik je bil šok zaradi povečanja pribitka na ceno financiranja, ki ga je deloma izravnal pozitivni učinek višjih dolgoročnih obrestnih mer. Tretji dejavnik je bil velik stres pri neto prihodkih iz provizij in odpravnin, četrti pa vpliv tržnih cen in likvidnostnih šokov na portfelje, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti.

Na rezultat neugodnega scenarija sta vplivala uvedba MSRP 9 in dejstvo, da je bil makroekonomski scenarij bolj zaostren kot leta 2016. Poleg tega je bila uporabljena metodologija, ki je bolj občutljiva na tveganja. Vse to je več kot odtehtalo učinke izboljšane kakovosti sredstev, ki so predvsem posledica uspešnega zmanjšanja obsega nedonosnih posojil, ter pozitivni vpliv, ki izhaja iz predpostavljenega hitrejšega zvišanja dolgoročnih obrestnih mer.

Kljub večjemu zmanjšanju kapitala je agregatni postresni kapitalski količnik v višini 9,9% za CET1 višji od tistega, ki je bil zabeležen v letu 2016, ko je znašal 8,8%. To potrjuje, da so sodelujoče banke postale bolj odporne proti makroekonomskim šokom. Vseeno je stresni test v nekaterih bankah razkril tudi ranljivosti, ki bodo obravnavane v nadzorniškem dialogu.

Po neugodnem scenariju se razmerje med dolžniškimi obveznostmi in kapitalom v 33 bankah pod neposrednim nadzorom ECB skupno zniža za 0,98 odstotne točke, če se ne upošteva prehodna ureditev, s čimer se to razmerje zmanjša s povprečno 5,11% ob koncu leta 2017 na povprečno 4,13% ob koncu leta 2020.

Ali pričakujete, da se bodo zaradi stresnega testa potrebe po kapitalu v sistemu v povprečju povečale?

Povečanja zaradi testa ne pričakujemo. Vendar pa v nekaterih komponentah obstajajo gibanja, zaradi katerih se zahtevani kapital samodejno poveča. To je bilo pričakovano in je neodvisno od stresnega testa. Gre za komponente potreb po kapitalu, ki se bodo še naprej postopno uvajale in celoten obseg dosegle 1. januarja 2019, zajemajo pa denimo sistemske blažilnike, ki jih določijo makrobonitetni organi (blažilniki, ki veljajo za globalne in druge sistemsko pomembne institucije, in blažilniki za sistemska tveganja). Kot je zapisano v priročnikih SREP 2016 in 2017, lahko banke poleg tega pričakujejo, da bodo v prihodnosti imele pozitivne kapitalske napotke iz drugega stebra (P2G), in sicer neodvisno od postopnega uvajanja varovalnih kapitalskih blažilnikov.

Kako se bodo rezultati stresnega testa upoštevali v procesu SREP?

Kvalitativne ugotovitve iz stresnega testa se bodo upoštevale pri določanju kapitalske zahteve iz drugega stebra (P2R), zlasti pri elementu SREP o ravnanju s tveganji.

Kvantitativni rezultati, namreč zmanjšanje kapitala po hipotetičnem neugodnem scenariju, bodo služili kot izhodišče za določitev ravni kapitalskih napotkov iz drugega stebra (P2G). Pri določanju P2G bo ECB uporabila širok nabor informacij. Ena od referenčnih vrednosti pri tem bo rezultat banke v času po neugodnem stresnem scenariju glede na kapitalski količnik v višini 5,5% – oziroma v primeru globalnih sistemsko pomembnih bank (GSPB) 5,5% plus blažilnik GSPB.

Ta rezultat bo nadalje prilagojen navzgor ali navzdol, odvisno od drugih dejavnikov. Mednje spadajo specifičen profil tveganosti posamezne institucije in njena občutljivost na stresna scenarija, vmesne spremembe profila tveganosti po presečnem datumu stresnega testa (31. december 2017) in ukrepi, ki jih je banka sprejela, da bi zmanjšala svojo občutljivost na tveganja, npr. prodaja sredstev. To pomeni, da se rezultati stresnega testa ne bodo mehanično prenašali v kapitalske napotke iz drugega stebra.

Zato P2G katere koli institucije ni mogoče mehanično izračunati brez poznavanja teh drugih dejavnikov.

Kateri so glavni izsledki letošnjega stresnega testa?

Kreditne izgube je večinoma mogoče pojasniti z makroekonomskim scenarijem. Zaradi izboljšanja bilanc stanja v bankah je imel obseg nedonosnih posojil v stresnem testu 2018 manjšo vlogo kot v stresnem testu 2016.

Po neugodnem scenariju je bil vpliv tržnega tveganja pri celotnem prevrednotenju največji v globalnih sistemsko pomembnih bankah, vseeno pa je pozitivno, da se prihodki njihovih strank zaradi tega povečajo. Globalne sistemsko pomembne banke bolj kot ostale prizadene tudi vpliv stresa na modelsko negotovost in likvidnostne rezerve.

Zaradi prilagoditev dividend, kuponskih izplačil na instrumente dodatnega temeljnega kapitala (AT1) in variabilnih nadomestil (maksimalni znesek za razdelitev) po 141. členu uredbe o kapitalskih zahtevah, ki so bile opravljene v odziv na krizo, bi se skupni vpliv v neugodnem scenariju zmanjšal za približno 40 bazičnih točk.

Stresni test daje pomemben dodaten vpogled v zmogljivosti bank za stresno testiranje in upravljanje tveganj. Te informacije se bodo skupaj z oceno kakovosti podatkov, ki so jih banke predložile v stresnem testu, in pravočasnosti predložitve teh podatkov, upoštevale v procesu SREP, pri določitvi P2R ter pri načrtovanju inšpekcijskih pregledov na kraju samem in drugih nadzorniških dejavnosti.

Test nam bo poleg tega omogočil, da preverimo, ali so banke odpravile slabosti, ki so bile ugotovljene v preteklih stresnih testih, na primer kar zadeva stresno testiranje, agregiranje podatkov ali zmogljivosti za modeliranje.

Kaj je stresni test pravzaprav preveril in kaj so glavne razlike v primerjavi s stresnim testom 2016?

V okviru stresnega testa se je ocenila odpornost bank proti neugodnim tržnim gibanjem. To je bilo opravljeno z analizo gibanja njihove kapitalske pozicije po osnovnem in neugodnem scenariju ob predpostavki statične bilance stanja v triletnem obdobju od konca leta 2017 do konca leta 2020. Osnovni scenarij je bil v skladu z decembrsko napovedjo ECB, v neugodnem scenariju pa se je predpostavljala uresničitev štirih sistemskih tveganj, ki naj bi predstavljala največjo grožnjo stabilnosti bančnega sektorja v EU. Ta tveganja so bila naslednja:

1. nenadne in velike spremembe premij za tveganje na svetovnih finančnih trgih;
2. negativni povratni učinki med šibko dobičkonosnostjo bank in nizko nominalno gospodarsko rastjo zaradi upada gospodarske aktivnosti v EU;
3. zaskrbljenost glede vzdržnosti javnega in zasebnega dolga v okviru morebitnih sprememb premij za tveganje in večje politične negotovosti; ter
4. likvidnostna tveganja v nebančnem finančnem sektorju, pri katerih obstaja možnost prelitja v širši finančni sistem.

S stresnim testom se je ocenil vpliv dejavnikov tveganja na solventnost bank. Banke so morale stresu podvreči skupni nabor tveganj (kreditno tveganje, vključno z listinjenjem; tržno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke; ter operativno tveganje, vključno s tveganjem nepravilnega ravnanja). Poleg tega so morale napovedati, kako bosta scenarija vplivala na neto obrestne prihodke, ter stresu podvreči poslovni izid in postavke kapitala, ki niso zajete v drugih vrstah tveganj.

Kar zadeva banke, ki uporabljajo MSRP, se je pri predpostavkah v stresnih testih upošteval MSRP 9, ki je bil uveden 1. januarja 2018. Prav tako so se upoštevale določbe Uredbe (EU) 2017/2395 glede prehodne ureditve za zmanjšanje učinka uvedbe MSRP 9. Predloge za projekt transparentnosti, ki jih je objavil EBA, prav tako zajemajo učinke prve uporabe MSRP 9.

Kako je ECB sodelovala pri pripravi stresnega testa?

ECB je pripravo podprla s tem, da je prispevala k razvoju metodologije EBA in zagotovila osnovni scenarij.

Osnovni scenarij stresnega testa je odražal makroekonomska gibanja v normalnih razmerah, pri čemer so se upoštevale projekcije Eurosistema, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

ECB je pod splošno koordinacijo Evropskega odbora za sistemska tveganja prispevala tudi k pripravi neugodnega scenarija stresnega testa.

Kakšna je vloga ECB pri izvajanju stresnih testov EBA?

ECB je v splošnem okviru stresnih testov, ki jih EBA usklajuje na ravni EU, pristojna za proces zagotavljanja kakovosti za banke pod njenim neposrednim nadzorom. Glavni cilj te naloge, ki jo ECB izvaja skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi, je zagotoviti, da banke pravilno uporabljajo skupno metodologijo EBA.

Bančni nadzor v ECB izvaja poleg stresnega testa na ravni EU tudi stresni test SREP za banke pod njenim neposrednim nadzorom, ki niso zajete v vzorcu EBA. Za ta test se uporablja metodologija, ki je sicer skladna z metodologijo EBA, vendar tudi ustrezno upošteva manjšo velikost in kompleksnost sodelujočih institucij.

Kako zagotavlja ECB, da se v stresnih testih upošteva načelo sorazmernosti?

Načelo sorazmernosti je že vgrajeno v metodologijo in predloge EBA. To odraža dejstvo, da manjše in manj kompleksne banke lahko uporabljajo manj zapletene pristope in poročajo manj podatkovnih točk.

Bančni nadzor v ECB uporablja v stresnem testu SREP manj zapletene pristope in manj stroge pragove za poročanje, da velja načelo sorazmernosti tudi za manjše in manj kompleksne banke.

Kako realističen je bil neugodni scenarij stresnega testa 2018 in katere so bile njegove glavne značilnosti?

Neugodni scenarij stresnega testa 2018 je temeljil na enotnih in zaostrenih makroekonomskih razmerah, kot so zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP) celotnega euroobmočja za 2,4%, šok zaradi padca cen nepremičnin za 17% in padec cen lastniškega vrednostnega papirja za 31%.

Scenarij je odražal glavna sistemska tveganja, opredeljena na začetku projekta. Mednje štejejo: nenadne in velike spremembe premij za tveganje na svetovnih finančnih trgih, negativni povratni učinki med šibko dobičkonosnostjo bank in nizko nominalno gospodarsko rastjo, zaskrbljenost glede vzdržnosti javnega in zasebnega dolga ter likvidnostna tveganja v nebančnem finančnem sektorju, pri katerih obstaja možnost prelitja v širši finančni sistem.

Da se zagotovijo verodostojni rezultati, morajo biti neugodne makroekonomske razmere stresnih testov zaostrene, a vseeno verjetne.

Pri kalibraciji scenarija EBA so se upoštevala glavna tveganja za finančno stabilnost, ki so bila na začetku stresnega testa ocenjena kot pomembna. Scenarij je predstavljal verjetno konfiguracijo dogodkov, čeprav je takšna konstelacija negativnih šokov redka.

Za večino držav so bile glavne komponente makroekonomskega scenarija bolj zaostrene v stresnem testu 2018 kot v testu izpred dveh let. Predpostavljena je bila globoka svetovna makroekonomska kriza, ki bi trajala dve ali tri leta. Scenarij je simuliral globalni šok, ki bi evropska gospodarstva prizadel na različne načine. Rezultate je zato treba razumeti kot posledico deželnih in idiosinkratičnih bančnih tveganj.

Scenarij za leto 2018 je moral biti pripravljen bolj zgodaj kot scenarij izpred dveh let. Stresni test se je namreč za grške banke izvedel prej kot za ostale, glavni postopek pa je zaradi uvedbe MSRP 9 tudi trajal dlje. Kljub temu je bil scenarij dovolj obsežen, da je pokril veliko število različnih razmer. To je še posebej pomembno, ker cilj scenarijev ni napovedati prihodnje dogodke, temveč s postopkom »kaj če« odkriti ranljivosti, ki so pomembne pri ocenjevanju bank, četudi bi se osnovna tveganja lahko uresničila drugače.

Kakšen je stresni test 2018 v primerjavi s stresnimi testi v drugih jurisdikcijah?

Čeprav obstajajo številne metodološke razlike med strukturami različnih stresnih testov, so splošni rezultati stresnega testa EBA in rezultati nedavnih testov v drugih jurisdikcijah v glavnem primerljivi.

Če na primer primerjamo neugodna scenarija stresnega testa EBA 2018 in celovite kapitalske analize in ocene (CCAR) ameriške centralne banke 2018, je za domače gospodarstvo scenarij EBA bolj zaostren od neugodnega scenarija CCAR, vendar manj zaostren od zelo neugodnega scenarija CCAR. Neugodni scenarij EBA 2018 je glede resnosti za domače gospodarstvo primerljiv z letnim cikličnim scenarijem centralne banke Združenega kraljestva 2018. Prav tako je primerljiv s stresnim testom programa ocene finančnega sektorja za euroobmočje, ki ga je julija 2018 objavil MDS.

Ali je stresni test upošteval možne posledice izida referenduma v Združenem kraljestvu o članstvu v EU? So se upoštevale posledice scenarija brez dogovora?

Elementi osnovnega scenarija so odražali povprečje možnih trgovinskih odnosov Združenega kraljestva z EU po izstopu.

Uporabljeni neugodni scenarij je bil precej bolj zaostren od napovedi analitikov glede negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva na gospodarstvo euroobmočja. Predpostavljen ni bil sicer noben enkraten dogodek, kot je na primer izstop Združenega kraljestva iz EU, vendar so projekcije neugodnega scenarija za BDP euroobmočja bile vsako leto časovnega razpona stresnega testa hujše od negativnih učinkov izstopa Združenega kraljestva na rast BDP, ki jih napovedujejo analitiki.

Neugodni scenarij je obsegal širok razpon makroekonomskih tveganj, ki bi lahko bila povezana z »brexitom«. Eden od glavnih dejavnikov neugodnega scenarija je zadeval politično negotovost (vključno z dogodki, povezanimi z izstopom Združenega kraljestva). Predpostavljalo se je, da bo ta negotovost med drugim sprožila neugodne šoke zaupanja v razvitih gospodarstvih na začetku obdobja projekcij.

Posledice scenarija brez dogovora se sicer niso izrecno upoštevale, so pa bile na splošno zajete možne posledice za gospodarsko rast, glede česar je v neugodnem scenariju bilo predvideno izrazito skupno poslabšanje vseh glavnih ekonomskih in finančnih spremenljivk za Združeno kraljestvo. Kar pa zadeva posamezne banke, bi izstop Združenega kraljestva lahko imel resne posledice.