1 Uvod

Geopolitični šok zaradi ruske invazije na Ukrajino in njenih neposrednih makrofinančnih posledic je povečal negotovost glede gibanj v gospodarstvu in na finančnih trgih ter stopnjeval tveganja za bančni sektor. Sedanje razmere terjajo izjemno previdnost s strani bank in nadzornikov. V prvi polovici leta 2022 so nadzorovane institucije na splošno poslovale uspešno, k čemur je prispevalo obnavljanje gospodarske rasti zaradi postopnega sproščanja pandemičnih omejitev in v več korakih izvedene normalizacije obrestnih mer. Banke so v celotnem obdobju izkazovale zdrave kapitalske količnike in obsežne zaloge likvidnosti, kar kaže na veliko odpornost sektorja, medtem ko se je obseg nedonosnih posojil agregatno še naprej zmanjševal.

Čeprav vojna v Ukrajini zaenkrat ni imela večjih neposrednih posledic za večino nadzorovanih institucij, se je makroekonomski šok, ki je okrepil že prej prisotne inflacijske pritiske in ozka grla v ponudbi, še dodatno razširil, zlasti v Evropi. Posledično so se finančna in nefinančna tveganja za evropski finančni sektor povečala. Morebitno stopnjevanje geopolitičnih napetosti v prihodnosti bi lahko še okrepilo tveganja cenovnih korekcij na finančnih trgih in kibernetske grožnje. Na splošno ostajajo gibanja v gospodarstvu in na finančnih trgih izjemno negotova, zato je več prostora za presenečenja navzdol kot navzgor.

Poleg neposrednih tveganj, ki jih je sprožila ruska invazija na Ukrajino, morajo biti banke in nadzorniki pozorni tudi na bolj strukturna tveganja in ranljivosti, ki so obstajala že pred invazijo, kot so izzivi pri razvoju in izvajanju bančnih strategij za digitalno preobrazbo ter fizična in tranzicijska tveganja zaradi podnebnih sprememb.

Spričo tako zaostrenih razmer je bančni nadzor v ECB v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi pregledal in prilagodil strateške prednostne naloge za naslednja tri leta. Prilagoditve je opravil po temeljiti oceni glavnih tveganj in ranljivosti za nadzorovane banke ter ob upoštevanju napredka pri izvajanju prednostnih nalog, sprejetih lani, in rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) v letu 2022. Čeprav so se v primerjavi z lanskim letom razmere močno spremenile, tako da se je povečala verjetnost uresničitve in resnost tveganj, s katerimi se sooča bančni sektor, ostajajo prednostne naloge nadzora in z njimi povezane dejavnosti, ki so bile določene v letu 2022, še vedno ustrezne za obravnavo tako neposrednih izzivov kot tudi bolj strukturnih ranljivosti v bančnem sektorju.

Kljub temu so za obravnavo novih tveganj, ki izhajajo iz vojne in visoke inflacije, potrebne določene prilagoditve. Posodobljeni načrt odraža tudi napredek, ki so ga nadzorniki dosegli pri obravnavi ranljivosti in tveganj, ki so bila kot prednostna izbrana v prejšnjih letih. Tveganja obrestih mer in kreditnega razmika, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje financiranja z vzvodom so primeri vztrajnih in zlasti v sedanjih razmerah izjemno relevantnih tveganj, s katerimi so se nadzorniki intenzivno ukvarjali v letu 2022. Da bi banke ta tveganja ustrezno upravljale in odpravile ugotovljene pomanjkljivosti, nadzorniki z njimi ciljno obravnavajo odprta vprašanja v okviru rednih nadzorniških dejavnosti.

Sedanje okolje terja tudi previdnost. Zato je bistveno, da nadzorniki v okviru rednih nadzorniških dejavnosti še naprej spremljajo in preverjajo ustreznost in zanesljivost bančnih praks oblikovanja rezervacij in kapitalsko stanje bank kot tudi njihove projekcije in načrte za razdelitev. Pri tem morajo oceniti tudi, kako nameravajo banke – zlasti v luči sedanjih makrofinančnih razmer – izpolniti minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL).

Cilj prednostnih nalog nadzora v obdobju 2023–2025 je po eni strani okrepiti nadzorniške dejavnosti, ki so potrebne za doseganje srednjeročnih strateških ciljev, po drugi strani pa nekoliko preusmeriti pozornost na nove izzive. Nadzorovanim institucijam bo tako naročeno, da povečajo odpornost na neposredne makrofinančne in geopolitične šoke (prva prednostna naloga), se spoprimejo z izzivi digitalizacije in izboljšajo sposobnost upravljalnih organov, da usmerjajo poslovanje (druga prednostna naloga) in da okrepijo dejavnosti na področju podnebnih sprememb (tretja prednostna naloga) (glej sliko 1).

Slika 1

Prednostne naloge nadzora v obdobju 2023–2025 za obravnavo ugotovljenih ranljivosti v bankah

Glavni namen strateškega načrtovanja je razviti zanesljivo strategijo za bančni nadzor v ECB za naslednja tri leta. V okviru načrtovanja, ki se izvaja holistično in v sodelovanju med različnimi oddelki, se celovito ocenijo glavna tveganja in ranljivosti v evropskem bančnem sektorju. Prednostne naloge omogočajo skupnim nadzorniškim skupinam, da učinkoviteje in bolj enotno načrtujejo svoje dejavnosti, kar prispeva k boljšemu razporejanju virov. Pomagajo tudi pri določanju dovoljenih ravni tveganja in pri prednostnem razvrščanju tveganj v procesu SREP, ob upoštevanju, da se ranljivosti in izzivi lahko razlikujejo od banke do banke. Kot zadnje, nadzorniške prednostne naloge pomagajo nacionalnim nadzornikom, da sorazmerno določijo svoje lastne prioritete pri nadzoru manj pomembnih institucij. Transparentna predstavitev prednostnih nalog poleg tega omogoča bankam, da razumejo pričakovanja nadzornikov. Tako povečuje prispevek nadzora k odpornosti bančnega sektorja in pomaga vzpostavljati enake pogoje poslovanja.

Bančni nadzor v ECB ves čas spremlja, kako se razvijajo tveganja in ranljivosti v nadzorovanih institucijah ter kako napreduje izvajanje izbranih prednostnih nalog. Redni pregledi strateških prednostnih nalog omogočajo bančnemu nadzoru v ECB, da prožno preusmerja pozornost in dejavnosti v skladu s spreminjanjem tveganj. Ta prožnost je posebej pomembna v sedanjih negotovih gospodarskih in geopolitičnih razmerah.

V naslednjih poglavjih so podrobneje opisani rezultati ugotavljanja in ocenjevanja tveganj. Predstavljene so tudi prednostne naloge nadzora za obdobje 2023–2025 ter z njimi povezani programi dela za to obdobje. Delo v zvezi s prednostnimi nalogami dopolnjujejo tudi druge redne dejavnosti, ki jih nadzorniki izvajajo v okviru rednega sodelovanja z bankami.

2 Prednostne naloge nadzora in ocena tveganj za obdobje 2023–2025

2.1 Poslovno okolje za nadzorovane institucije

Zaradi visoke inflacije in posledic ruske vojne v Ukrajini so se obeti za rast v euroobmočju v zadnjem letu močno poslabšali. Negotovost glede gibanj v prihodnjih mesecih ostaja velika. Odboj gospodarske aktivnosti v prvi polovici leta 2022, ki je bil med drugim posledica postopnega sproščanja pandemičnih omejitev, se je upočasnil. Ruska invazija na Ukrajino je sprožila serijo zahodnih sankcij, katerim so sledili povračilni ukrepi iz Rusije, zato so se močno povečale cene energentov, hrane in surovin, prihaja pa tudi do motenj v oskrbi z energijo. Zaradi tega so se inflacijski pritiski povečali, tako da je inflacija v euroobmočju dosegla rekordne ravni. Ti učinki so skupaj s posledičnim šokom zaupanja dodatno zaostrili že obstoječa ozka grla v ponudbi, zato so se gospodarski obeti poslabšali. V okolju močno povečane negotovosti so glavna navzdol usmerjena tveganja naslednja: možnost, da bi vojna v Ukrajini trajala dlje, kot je pričakovano, morebitno nadaljnje stopnjevanje geopolitičnih napetosti, naraščanje energetskih stroškov in inflacije, kar bi skupaj z novimi motnjami v dobavi energentov in omejevanje dobave lahko povzročilo recesijo v Evropi.

Zaradi visoke inflacije po vsem svetu so največje centralne banke, vključno z ECB, pospešilo tempo normalizacije denarne politike. Ker se je razmerje javnega in zasebnega dolga do BDP med pandemijo povečalo, bodo manj ugodni pogoji financiranja zaradi višjih ključnih obrestnih mer ob hkratnem poslabševanju gospodarskih obetov predvidoma nasprotnim strankam bank še dodatno oteževali servisiranje dolga. Podjetja, zlasti v segmentu visokodonosnih podjetniških obveznic ali v energetsko intenzivnih sektorjih, bodo po pričakovanjih prav tako imela težave zaradi dražjega financiranja, višjih vhodnih in operativnih stroškov ter zaradi slabših gospodarskih obetov, kar bi lahko vodilo k višjih stopnjam neodplačevanja dolgov. Kot zadnje, gospodinjstvom z višjo stopnjo zadolženosti, nižjimi dohodki ali hipotekami s spremenljivo obrestno mero bi se lahko zmanjšala kreditna sposobnost, čeprav bi pritiske inflacije in višjih obrestnih mer lahko vsaj deloma blažili javnofinančni ukrepi, med pandemijo ustvarjeni prihranki in na splošno odporen trg dela.

Okrepljene geopolitične napetosti, rastoče obrestne mere in strah pred gospodarsko recesijo v Evropi zavirajo dinamiko na finančnih trgih. Obrestne mere po svetu so sledile tempu obrestnih odločitev centralnih bank in v letu 2022 občasno močno nihale zaradi negotovosti, kdaj in za koliko bodo centralne banke prilagodile ključne obrestne mere. Delniški trgi so si po velikih padcih v prvi polovici leta nekoliko opomogli, čeprav so še vedno možne nadaljnje cenovne korekcije. V prihodnje bi se velika negotovost lahko izrazila v močnejših tržnih turbulencah in obdobjih velike volatilnosti, kar bi po drugi strani lahko povzročilo nove popravke cen na finančnih trgih, posledične izgube iz vrednotenja po tekočih tržnih cenah v bilancah bank ali upad prihodkov iz korporativnega in naložbenega bančništva.

2.2 Tveganja in prednostne naloge za obdobje 2023–2025

Prednostne naloge nadzora vključujejo strateške cilje, ki jih bo bančni nadzor v ECB zasledoval v prihodnjih treh letih, da bi obvladoval ugotovljene ključne ranljivosti, ter nadzorniške dejavnosti, ki so načrtovane za doseganje teh ciljev. Te prednostne naloge za obdobje 2023–2025 so predstavljene v naslednjih razdelkih.

2.2.1 Prva prednostna naloga: krepitev odpornosti proti neposrednim makrofinančnim in geopolitičnim šokom

Velika negotovost in navzdol usmerjena tveganja, ki izhajajo iz sedanjega makrofinančnega in geopolitičnega okolja, močno poslabšujejo obete za evropski bančni sektor. Nadzorovane institucije morajo svoje poslovne strategije razvijati in načrtovati z veliko mero previdnosti, ves čas skrbno spremljati tveganja, povezana s hitro spreminjajočim se finančnim okoljem, in glavni poudarek namenjati upravljanju tveganj. To med drugim pomeni, da morajo razviti zanesljive in kredibilne načrte za upravljanje kapitala, likvidnosti in financiranja, v katerih upoštevajo sedanje negotove obete, in biti pripravljene, da načrte hitro in prožno prilagodijo, če se tveganja spremenijo.

Skladno s tem si bo bančni nadzor v ECB v prihodnjih mesecih prizadeval predvsem za to, da banke pod njegovim neposrednim nadzorom postanejo bolj odporne proti neposrednim makrofinančnim in geopolitičnim šokom. Ta prizadevanja bo podpiral stresni test, ki bo v koordinaciji Evropskega bančnega organa (EBA) v letu 2023 izveden na ravni celotne EU, njegovi rezultati pa se bodo upoštevali v naslednjem ciklu SREP, s čimer bodo prispevali k prednostnim nalogam nadzora v letu 2023. Druge nadzorne dejavnosti, ki so bolj usmerjene na posamezna tveganja, so opisana v naslednjem razdelku. Vključene so tudi nadaljnje dejavnosti v zvezi z nekaterimi prednostnimi nalogami iz lanskega leta, ki se izvajajo v okviru rednega nadzorniškega dela.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v upravljanju kreditnega tveganja, vključno z izpostavljenostmi do ranljivih sektorjev

Strateški cilj: banke bi morale učinkovito razrešiti strukturne slabosti v svojem ciklu upravljanja kreditnega tveganja, od odobritve posojila do obvladovanja tveganja in spremljanja posojila, ter čimprej odpraviti morebitna odstopanja od regulativnih zahtev in nadzorniških pričakovanj.

Banke bi morale biti sposobne, da hitro odkrijejo in obvladajo vsakršno kopičenje tveganj v svojih izpostavljenostih sektorjem, ki so bolj občutljivi na sedanje makroekonomsko okolje, vključno s sektorji, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini, in v nepremičninskih portfeljih.

Čeprav se je obseg nedonosnih posojil v prvem polletju leta 2022 še nadalje zmanjšal, so bolj zaostreni pogoji financiranja in vse večje tveganje recesije začeli vplivati na pogoje kreditiranja v Evropi. To bo prizadelo gospodinjstva in podjetja, čeprav v različnem obsegu, odvisno od dejavnikov, kot so stopnja njihove zadolženosti ali negativna občutljivost na sedanje makrofinančno okolje. Konkretneje, šok cen energentov in motnje v dobavnih verigah, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, navadno močneje prizadenejo gospodarske sektorje, ki so povezani s proizvodnjo in predelavo surovin, dobavitelje energije ter energetsko intenzivne sektorje, kot so kmetijstvo ter zračni, kopenski in vodni prevoz. Visoke vhodne cene bremenijo tudi gradbeništvo, medtem ko bi v številnih državah euroobmočja motnje v dobavi plina lahko dodatno prizadele porabnike plina, kot so proizvajalci kovin, kemikalij, hrane in pijače.

Po globoki korekciji na začetku pandemije se cene na trgih poslovnih nepremičnin postopno stabilizirajo. Vseeno je poslovanje sektorja pisarniških prostorov v Evropi še vedno močno oteženo zaradi rastočih obrestnih mer in velikega povečanja gradbenih stroškov, kar dodatno stopnjuje pritisk zaradi pandemičnega premika k delu na daljavo. Cene stanovanjskih nepremičnin so se v euroobmočju kljub vztrajnim znakom precenjenosti v prvem polletju 2022 zvišale, tako da se je razkorak z najemninami še povečal. To skupaj s povečanjem življenjskih stroškov, upadanjem realnih dohodkov in naraščanjem obrestnih mer vzbuja zaskrbljenost zlasti med bankami, ki delujejo v državah, v katerih ima velik delež stanovanjskih hipotek spremenljivo obrestno mero.

V tej luči ostajajo za reševanje izzivov, ki izhajajo iz sedanjega okolja, na splošno relevantne tudi nadzorniške dejavnosti, ki so bile začete od izbruha pandemije, da bi se odpravile strukturne pomanjkljivosti pri upravljanju kreditnega tveganja v bankah. Čeprav so banke v zadnjih letih dosegle nekaj napredka, so rezultati procesa SREP v letu 2022 potrdili, da so pomanjkljivosti še vedno prisotne pri obvladovanju tveganja v nadzorovanih institucijah, še zlasti pri odobravanju posojil in spremljanju, pri razvrščanju posojilojemalcev v finančnih težavah in v okvirih za oblikovanje rezervacij. Večina bank je sicer pripravila akcijske načrte za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v pobudi »Spoštovani predsednik/predsednica uprave«^[1] iz leta 2020, vendar nekatere pomanjkljivosti še vedno vztrajajo, med drugim v praksah restrukturiranja, ocenah majhne verjetnosti plačila (UTP) in pri oblikovanju rezervacij. Nadzorniki si bodo zato še močneje prizadevali, da na tem področju dosežejo strateške cilje bančnega nadzora v ECB, in – čeprav se z večino načrtovanih dejavnosti nadaljuje lanski program prednostnih nalog – bodo pozornost preusmerili tako, da bodo zajeli tudi sektorje, ki so jih najbolj prizadele posledice vojne v Ukrajini (npr. energetsko intenzivni sektorji) in makroekonomsko okolje.

Glavne dejavnosti

• Ciljno usmerjeni pregledi^[2] odobravanja posojil in spremljanja, ocenjevanje skladnosti z relevantnimi smernicami EBA s poudarkom na portfeljih stanovanjskih nepremičnin.
• Ciljno usmerjeni pregledi MSRP 9 s ciljem, da se oceni skladnost izbranih bank z nadzorniškimi pričakovanji, predstavljenimi v pismu »Spoštovani predsednik/predsednica uprave« (usmeritev na preostala vprašanja), ter preučijo nekateri specifični vidiki modeliranja (vključno s prekrivanji).
• Poglobljene analize politik restrukturiranja in majhne verjetnosti plačila, nadaljevanje dejavnosti v zvezi z vprašanji, ugotovljenimi v okviru pobude »Spoštovani predsednik/predsednica uprave«, ob upoštevanju sedanjega makrofinančnega okolja.
• Kampanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem o MSRP 9, usmerjene na portfelje velikih podjetij, portfelje malih in srednje velikih podjetij ter na portfelje na drobno, in kampanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem o poslovnih nepremičninah/zavarovanju (podaljšanje iz leta 2022).
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem o trgovcih s surovinami in z energenti.
• Ciljno usmerjeni skupni pregledi na kraju samem in preverjanja notranjih modelov za nekatere velike portfelje v izbranih ranljivih sektorjih, da se oceni ustreznost z njimi povezanih modelov IRB (modelov na podlagi notranjih bonitetnih ocen), računovodskih modelov in okvirov za upravljanje kreditnih tveganj.
• Preverjanja notranjih modelov in nadaljevalne dejavnosti skupnih nadzorniških skupin, da se ocenijo spremembe modelov IRB zaradi novih regulativnih zahtev,^[3] ter nadaljevalne dejavnosti na podlagi ugotovitev prejšnjega ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov (TRIM).

Nadaljevalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru rednega nadzorniškega dela

Čeprav se je odobravanje posojil s finančnim vzvodom v zadnjih četrtletjih upočasnilo, ker se izdajatelji in vlagatelji prilagajajo makroekonomskim negotovostim, imajo nadzorovane institucije še vedno veliko teh posojil ter posledično z njimi povezanih ranljivosti, ki obstajajo zaradi narave nasprotnih strank (velika donosnost/nizka bonitetna ocena in/ali velik finančni vzvod) in narave instrumentov (navadno spremenljiva obrestna mera in posojilne klavzule z manjšo zaščito za posojilodajalce). Letos si je bančni nadzor v ECB intenzivneje prizadeval, da bi banke izpolnjevale nadzorniška pričakovanja, predstavljena v napotkih ECB. V prihodnje bodo nadzorniki nadalje preučili odgovore bank v tem projektu in sprejeli ustrezne ukrepe, da bi odpravili še obstoječa odstopanja od nadzorniških pričakovanj. Bančni nadzor v ECB je pripravljen naložiti dodatne kapitalske zahteve nadzorovanim institucijam, ki ne izkazujejo zadostnega napredka pri odpravljanju teh odstopanj.

Čeprav so nadzorniki v letu 2022 opravili veliko dela, da bi zmanjšali ranljivosti, ki izhajajo iz velike občutljivosti bank na obrestne in kreditne razmike ter iz njihovih izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke, se s tem povezana tveganja še niso zmanjšala in verjetnost novih epizod velike volatilnosti in prilagajanja cen na finančnih trgih v prihodnjih mesecih je še vedno velika. V tej luči se od nadzorovanih institucij pričakuje, da še naprej pozorno spremljajo in skrbno upravljajo s tem povezana osnovna tveganja, ki so v sedanjem okolju še vedno izjemno relevantna in velika. Nadzorniško delo se bo nadaljevalo temu ustrezno, tako da bodo skupne nadzorniške skupine predvidoma v letu 2023 ciljno ukrepale v skladu z rezultati ciljno usmerjenih pregledov, izvedenih leta 2022.

Prednostna ranljivost: nezadostna diverzifikacija virov financiranja in pomanjkljivosti v načrtih financiranja

Strateški cilj: banke, ki poročajo o veliki koncentraciji virov financiranja, zlasti manj stabilnih, bi morale diverzificirati svojo strukturo financiranja ter v ta namen razviti in izvajati zanesljive in kredibilne večletne načrte financiranja, v katerih upoštevajo izzive, ki izhajajo iz spreminjanja pogojev financiranja.

V prvi polovici leta 2022 so nadzorovane institucije v povprečju poročale o udobnih količnikih likvidnostnega kritja (LCR) in neto stabilnih virov financiranja (NSFR), kar jasno kaže, da so odporne na uresničitev možnih likvidnostnih šokov in šokov financiranja. Kljub temu so zaradi nezadostne diverzifikacije financiranja nekatere institucije bolj ranljive na tržne motnje. Zaradi izjemnih ukrepov denarne politike, ki so bili sprejeti na začetku pandemije, so nekatere banke povečale svoje centralnobančno financiranje (npr. iz tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, CUODR III) in posledično zmanjšale delež tržnega financiranja (npr. s komercialnimi zapisi in kritimi obveznicami). Po odplačilu, bodisi ob zapadlosti ali s predčasnim vračilom, bodo morale dodatno diverzificirati svoje vire financiranja in nadomestiti del centralnobančnega financiranja z dražjimi alternativami, ki bi lahko imele tudi krajšo ročnost, kar bo ustvarilo pritisk na njihove bonitetne količnike in dobičkonosnost, zlasti v okolju vse večjih gospodarskih tveganj in postopnega zaostrovanja denarne politike. Tveganja, ki izhajajo iz dejstva, da se banke v veliki meri financirajo iz operacij CUODR III, ter iz njihovih izhodnih strategij, morajo nadzorniki ves čas spremljati, kot so v letošnjem procesu SREP izpostavile nekatere skupne nadzorniške skupine. V tem kontekstu bomo od nadzorovanih institucij zahtevali, da razvijejo, izvedejo in po potrebi prilagajajo trden in zanesljiv načrt za upravljanje likvidnosti in financiranja, ki obravnava izhodno strategijo ter blažitev tveganj obnovitve in koncentracije v strukturah financiranja.

Glavne dejavnosti

• Ciljno usmerjeni pregled strategij izhoda iz CUODR III za izbrane banke, ki se močno zanašajo na ta vir financiranja in so bolj ranljive na povečanje stroškov tržnega financiranja. Ta ciljno usmerjeni pregled bo dopolnjevala širša analiza bančnih načrtov za upravljanje likvidnosti in financiranja, katere cilj je odkriti šibke prakse in bolj ranljive institucije. Analiza lahko po potrebi vključuje tudi inšpekcijske preglede na kraju samem. Skupne nadzorniške skupine bodo na podlagi teh ugotovitev ukrepale in preverjale, tudi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ali nadzorovane institucije razvijajo in izvajajo zanesljive načrte korektivnih ukrepov.

2.2.2 Druga prednostna naloga: spoprijemanje z izzivi digitalizacije in povečevanje sposobnosti upravljalnih organov, da usmerjajo poslovanje

Nadzorovane institucije bi morale veliko pozornosti nameniti obravnavi strukturnih izzivov in tveganj, ki izhajajo iz digitalizacije bančnih storitev, da bi zagotovile odpornost in vzdržnost svojega poslovnega modela. Čeprav sta dobro notranje upravljanje in učinkovito strateško usmerjanje, ki ga izvaja upravljalni organ, ključna za razvoj in izvajanje uspešnih strategij digitalne preobrazbe, morajo banke obravnavati tudi ranljivosti in tveganja, ki izhajajo iz večje operativne odvisnosti od IT sistemov, storitev zunanjih ponudnikov in inovativnih tehnologij. Poleg tega banke poslujejo v zelo volatilnem in negotovem okolju. Odločni ukrepi za vzpostavitev močnega strateškega usmerjanja, dobrega notranjega upravljanja ter ustreznega agregiranja podatkov o tveganjih in njihovega poročanja lahko pomagajo bankam, da zaščitijo svoj poslovni model pred prihodnjimi tveganji.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v strategijah za digitalno preobrazbo

Strateški cilj: banke bi morale z ustreznimi mehanizmi (npr. poslovna strategija, upravljanje tveganj itd.) razviti in izvajati zanesljive načrte digitalne preobrazbe, da bi izboljšale vzdržnost svojega poslovnega modela in obvladovale tveganja, povezana z uporabo inovativnih tehnologij.

Nadzorovane institucije ves čas razvijajo, izvajajo in prilagajajo strategije za podporo digitalizaciji bančnih storitev in praks, da bi se odzvale na nove potrebe in želje potrošnikov. Obenem se lahko z novimi tehnologijami izboljša tudi učinkovitost, kar prispeva k večji dobičkonosnosti bank. Čeprav nadzorovane institucije v zadnjem času poročajo o višjih stopnjah dobičkonosnosti, ki izhaja iz pričakovanja višjih obrestnih mer, bi zaostritev konkurenčnega boja z digitalno najnaprednejšimi bankami ali izvorno digitalnimi podjetji zunaj bančnega sektorja – npr. s finančnotehnološkimi družbami in velikimi tehnološkimi družbami – lahko ogrozila poslovne modele bank, če se ne bodo pravočasno prilagodile novim razmeram. V tej luči in skladno z letošnjimi prednostnimi pobudami, katerih cilj je bolje razumeti in primerjalno analizirati bančne prakse, bo bančni nadzor v ECB nadaljeval delo na tem področju ter izvajal ciljno usmerjene inšpekcijske preglede na kraju samem in ciljno usmerjene preglede posameznih vidikov bančnih strategij za digitalno preobrazbo in uporabo inovativnih tehnologij. Skupne nadzorniške skupine bodo poleg tega podrobneje preučile tiste institucije, ki bodo v teh pregledih ugotovljene kot osamelci, da bi tako dopolnile splošno strategijo in spodbudile banke, da odpravijo ugotovljene strateške pomanjkljivosti.

Glavne dejavnosti

• Objava nadzorniških pričakovanj o strategijah digitalne preobrazbe in rezultatov primerjalne analize, izvedene leta 2022.^[4]
• Ciljno usmerjeni pregledi (a) bančnih strategij za digitalno preobrazbo in (b) uporabe inovativnih tehnologij, dopolnjeni z nadaljnjim ukrepanjem skupnih nadzorniških skupin v bankah, v katerih so ugotovljene pomembne pomanjkljivosti.
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem o digitalni preobrazbi, ki zajemajo tako dimenzije informacijske tehnologije kot tudi dimenzije poslovnega modela v strategijah.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v okvirih za odpornost poslovanja, namreč tveganja zaradi zunanjega izvajanja IT storitev, tveganja varnosti IT sistemov in kibernetska tveganja

Strateški cilj: banke bi morale imeti robustno ureditev za upravljanje tveganj v zvezi z zunanjim izvajanjem kot tudi okvir za varnost IT sistemov in kibernetsko odpornost, da bi lahko proaktivno obravnavale morebitna neobvladovana tveganja, ki bi lahko povzročila pomembne motnje v izvajanju kritičnih dejavnosti ali storitev, hkrati pa zagotavljale skladnost z relevantnimi regulativnimi zahtevami in nadzorniškimi pričakovanji.

Zaradi digitalne preobrazbe v bančnem sektorju in vse večje uporabe tehnologij in zunanjih ponudnikov pri izvajanju bančnih storitev je finančni sistem postal še bolj kompleksen in prepleten, zaradi česar so se za banke po vsem svetu povečali izzivi za odpornost poslovanja. Čeprav so se nadzorovane institucije med pandemijo izkazale za zelo odporne in so kljub povečanim tveganjem poročale le o manjših izgubah poslovanja, je vojna v Ukrajini prinesla nove izzive. Nekatera od konkretnih vprašanj, ki so jih 2022 sprožile tudi številne skupne nadzorniške skupine v procesu SREP, so bila povezana s povečanimi tveganji zaradi oddajanja nekaterih dejavnosti ali kritičnih storitev v zunanje izvajanje v državah, ki so jih prizadele sankcije (ali ki imajo večja geopolitična tveganja), zaradi česar bi te dejavnosti in storitve lahko bile bolj ranljive, na primer zaradi večjega števila povračilnih kibernetskih napadov v odziv na zahodne sankcije proti Rusiji.

Poleg tega obsežna uporaba zunanjih izvajalcev za kritične IT storitve ter pomanjkljivosti v ureditvah za zunanje izvajanje IT storitev še naprej predstavlja pomembno ranljivost, ki bi lahko povzročala vse večje izgube zaradi nedostopnosti ali nizke kakovosti storitev v zunanjem izvajanju. V tej luči bo bančni nadzor v ECB še naprej pregledoval bančne ureditve za zunanje izvajanje in ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti ter izvajal ciljno usmerjene preglede in inšpekcijske preglede na kraju samem, da bi obravnaval ugotovljene pomanjkljivosti.

Glavne dejavnosti

• Zbiranje podatkov in horizontalna analiza registrov zunanjih izvajalcev, da se ugotovijo povezave med pomembnimi institucijami in zunanjimi izvajalci ter odkrijejo potencialne koncentracije v določenih izvajalcih.
• Ciljno usmerjeni pregledi ureditev zunanjega izvajanja, ukrepi za zagotavljanje kibernetske varnosti in obvladovanje IT tveganj.
• Inšpekcijski pregledi na kraju samem o upravljanju zunanjega izvajanja in kibernetski varnosti.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v delovanju upravljalnih organov in njihovi sposobnosti usmerjanja poslovanja

Strateški cilj: banke bi morale učinkovito odpraviti pomembne pomanjkljivosti v delovanju, pregledu nad delovanjem in sestavi upravljalnih organov ter v ta namen razviti in hitro izvesti učinkovite akcijske načrte, upoštevajoč nadzorniška pričakovanja.

Dobra ureditev notranjega upravljanja in učinkovito strateško usmerjanje sta bistvena za vzdržnost poslovnega modela banke, tako v časih krize kot tudi v normalnih časih, ter ključna za njeno uspešno prilagajanje aktualnim trendom, kot sta digitalizacija in zeleni prehod. Kolektivna primernost, vključno z ustreznim kolektivnim znanjem, spretnostmi in izkušnjami, ter raznolikost v sestavi upravljalnih organov bank krepita vlogo upravljalnih organov pri spremljanju tveganj in sta nujna za njihovo učinkovito delovanje.

Banke so napredovale pri prilagajanju svojih politik za spodbujanje raznolikosti. K temu je prispevalo tudi nadzorniško delo v začetku leta 2022 v bankah, ki niso imele takšnih politik ali internih ciljev za raznolikost spolov na ravni uprave. Nekatera področja še vedno terjajo pozornost, na primer izpolnjevanje internih ciljev za spolno in nacionalno zastopanost v upravljalnih organih ali nezadostna raznolikost spretnosti in veščin v upravah, med drugim tudi izkušenj z IT tveganji in kibernetskimi tveganji. Poleg tega še vedno obstajajo šibke točke v procesih načrtovanja nasledstva ter v sposobnosti uprave, da zagotavlja nadzor in kritično preverja odločitve vodstvene funkcije, med drugim tudi v okviru komisij in odborov. To je morda povezano s trdovratnimi slabostmi na področju formalne neodvisnosti upravljalnega organa v nekaterih institucijah.

Bančni nadzor v ECB si bo za napredek na tem področju še naprej prizadeval s ciljno usmerjenimi pregledi, inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ter s ciljno usmerjenimi ocenami in ponovnimi ocenami sposobnosti in primernosti. Poleg tega bodo nadzorniki posodobili in objavili nadzorniška pričakovanja o notranjem upravljanju in upravljanju tveganj.

Glavne dejavnosti

• Ciljno usmerjeni pregledi učinkovitosti upravljalnih organov bank in ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem.
• Posodobitev in zunanja objava nadzorniških pričakovanj glede ureditev notranjega upravljanja in upravljanja tveganj.^[5]

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti pri agregiranju podatkov o tveganjih in njihovem poročanju

Strateški cilj: banke bi morale učinkovito odpraviti dolgotrajne pomanjkljivosti ter imeti ustrezen in učinkovit okvir za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje, ki podpira upravljalni organ pri usmerjanju poslovanja, ter izpolnjevati nadzorniška pričakovanja, in sicer tudi v kriznih časih.

Dostop do pravočasnih in točnih podatkov in poročil je predpogoj za učinkovito strateško usmerjanje, učinkovito upravljanje tveganj in dobro odločanje, tako v normalnih časih kot tudi v obdobjih pretresov. V tej luči bančni nadzor v ECB pozorno spremlja kakovost podatkov v nadzorovanih institucijah, njihove zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in prakse poročanja o tveganjih. Pomembne pomanjkljivosti na teh področjih so bile večkrat zaporedoma ugotovljene v letnih procesih SREP, saj banke napredujejo počasi in si premalo prizadevajo, da bi odpravile odstopanja od nadzorniških pričakovanj in se uskladile z načeli za učinkovito agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, ki jih je oblikoval Baselski odbor za bančni nadzor. Glavne ranljivosti so šibek nadzor s strani upravljalnega organa, razdrobljeni in neusklajeni IT sistemi, majhna zmogljivost za agregiranje podatkov na ravni skupine ter omejen obseg in neambicioznost bančnih načrtov za izboljšanje.

Skladno s tem si bo bančni nadzor v ECB močneje prizadeval, da bi nadzorovane institucije dosegle resničen napredek pri odpravljanju ugotovljenih strukturnih pomanjkljivosti.

Glavne dejavnosti

• Nadaljnji razvoj nadzorniških pričakovanj o izvajanju načel za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih ter predstavitev teh pričakovanj bankam.
• Ciljno usmerjeni stiki in horizontalna analiza s strani skupnih nadzorniških skupin in/ali z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem za banke z vztrajnimi pomanjkljivostmi.
• Kampanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem o agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih (podaljšanje iz leta 2022).

2.2.3 Tretja prednostna naloga: okrepitev prizadevanj za obravnavo podnebnih sprememb

Za banke postaja vse bolj pomembno, da upoštevajo podnebne spremembe, izkoristijo priložnosti zelenega prehoda in se prilagodijo novim razmeram. Podnebnih sprememb ni več mogoče obravnavati kot dolgoročno tveganje, ki se šele pojavlja, saj so posledice že vidne in se bodo v prihodnjih letih predvidoma močno zaostrile.^[6]

Prednostna ranljivost: pomembne izpostavljenosti dejavnikom fizičnega tveganja in tveganja zelenega prehoda

Strateški cilj: banke bi morale ustrezno vključiti podnebna in okoljska tveganja v svojo poslovno strategijo ter v okvir notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, da bi lahko blažile in razkrivale takšna tveganja ter izpolnjevale relevantne regulativne zahteve in nadzorniška pričakovanja.

S podnebnimi spremembami povezana tveganja se pospešujejo in že uresničujejo. Vse večja intenzivnost izjemnih vremenskih pojavov, ki prizadevajo Evropo,^[7] kaže, da postajajo izgube zaradi fizičnih tveganj vse bolj verjetne in vedno večje. Obenem so motnje na energetskem trgu, ki jih je povzročila rusko-ukrajinska vojna, še dodatno pokazale, da mora Evropa ohraniti zagon pri prehodu na obnovljive vire energije. V tem kontekstu je cilj načrta REPowerEU,^[8] ki je bil objavljen maja 2022, zmanjšati odvisnost Evrope od ruskih fosilnih goriv že v kratkoročnem obdobju in pospešiti zeleni prehod.

Stresni test o podnebnih tveganjih^[9] in tematski pregled,^[10] ki ju je ECB izvedla leta 2022, sta pokazala, da banke dejansko napredujejo pri vključevanju podnebnih in okoljskih tveganj v svoje poslovne dejavnosti, okvire za upravljanje tveganj in prakse razkrivanja. Vendar pa so pri ustvarjanju prihodkov močno odvisne od sektorjev z večjimi emisijami, tako da morajo storiti še veliko, da bi izpolnile nadzorniška pričakovanja ECB.^[11] To med drugim pomeni, da nimajo robustnih ocen pomembnosti svoje izpostavljenosti podnebnim in okoljskim tveganjem ter da morajo razviti ustrezne pristope za upravljanje podatkov in kvantifikacijo tveganj, kazalnike, limite in prage za spremljanje uspešnosti, kazalnike, limite in prage za spremljanje nagnjenosti k prevzemanju tveganj ter robustne okvire za stresno testiranje podnebnih tveganj. Skladno s tem bodo nadzorniki z bankami obravnavali pomanjkljivosti, ugotovljene v teh pregledih, spremljali napredek in po potrebi sprejeli izvršilne ukrepe. V ta namen so za vsako institucijo oblikovali časovnico za popolno uskladitev s pričakovanji do konca leta 2024.

Poleg tega bodo nadzorniki izvedli ciljno usmerjene poglobljene analize in inšpekcijske preglede na kraju samem, ocenili skladnost bank z novimi zahtevami za poročanje in razkritje po tretjem stebru, določenimi v izvedbenih tehničnih standardih (ITS), ter se pripravili na pregled zmogljivosti bank za načrtovanje prehoda.

Glavne dejavnosti

• Ciljno usmerjene poglobljene analize za nadaljnjo obravnavo pomanjkljivosti, ugotovljenih v podnebnem stresnem testu 2022 in tematskem pregledu.
• Pregled skladnosti bank z novimi zahtevami ITS za poročanje in razkritja po tretjem stebru v zvezi s podnebnimi tveganji ter primerjalne analize bančnih praks z nadzorniškimi pričakovanji.
• Poglobljene analize tveganja izgube poslovnega ugleda in pravdnega tveganja v zvezi s podnebnimi in okoljskimi strategijami ter analize profila tveganosti izbranih bank.
• Priprave na preglede zmogljivosti bank za načrtovanje prehoda in njihove pripravljenosti na z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki povezane mandate, ki se pričakujejo v šesti direktivi o kapitalskih zahtevah (CRD VI).
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem o podnebnih vidikih, bodisi samostojno ali v okviru pregledov posameznih tveganj (npr. kreditno tveganje, notranje upravljanje, poslovni model).