Prednostne naloge določajo, na katera področja se bo nadzor osredotočal v letu 2020. Temeljijo na oceni ključnih izzivov, s katerimi se nadzorovane banke soočajo v sedanjem gospodarskem, regulativnem in nadzornem okolju.

Bančni nadzor v ECB je vire tveganj v bančnem sektorju ugotovil v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi ob pomoči informacij, ki so jih prispevale skupne nadzorniške skupine ter oddelki ECB za mikrobonitetne in makrobonitetne analize, ter poročil mednarodnih organov. Glavni dejavniki ugotovljenih tveganj v bančnem sektorju so: (i) gospodarski in politični izzivi ter izzivi na področju vzdržnosti dolga v euroobmočju, (ii) vzdržnost poslovnih modelov ter (iii) kibernetska kriminaliteta in pomanjkljivosti IT-sistemov. Drugi pomembni dejavniki tveganj so: tveganje v zvezi z izvajanjem strategije nedonosnih posojil v bankah; ublažitev posojilnih standardov; prevrednotenje na finančnih trgih; nepravilno ravnanje, pranje denarja, financiranje terorizma; brexit; svetovni gospodarski obeti in geopolitične negotovosti; odziv na predpise; tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami.[1]

Bančni nadzor v ECB je revidiral svoje prednostne naloge, da bi zagotovil učinkovito odzivanje bank na ta ključna tveganja. Potem ko je bilo v letih po ustanovitvi enotnega mehanizma nadzora (EMN) bistveno ponovno vzpostaviti zdrave bilance, se je osrednja pozornost nadzora postopoma preusmerila na prihodnjo odpornost bank in vzdržnost njihovih poslovnih modelov. Prednostne naloge nadzora se zato osredotočajo na naslednja krovna področja:

  • nadaljnje popravljanje bilanc,
  • krepitev prihodnje odpornosti,
  • druge prednostne naloge.

Prednostne nadzorne aktivnosti so združene v te skupine.

1 Nadaljnje popravljanje bilanc

Nadaljnje ukrepanje po napotkih o slabih posojilih

Kljub napredku, doseženem pri zmanjševanju obsega nedonosnih posojil v euroobmočju, je trenutni skupni obseg nedonosnih posojil v mednarodni primerjavi še vedno velik. Bančni nadzor v ECB si bo zato še naprej prizadeval zmanjšati obseg obstoječih nedonosnih posojil in preprečiti nastajanje novih nedonosnih posojil v prihodnosti. Še naprej bo sodeloval z institucijami, ki imajo velik delež nedonosnih posojil, in v poenotenem okviru spremljal nadaljnje ukrepanje bank, potem ko so bila za vsako določena nadzorniška pričakovanja. Cilj je vzdrževati napredek pri zmanjševanju tveganj v zvezi z nedonosnimi posojili iz preteklosti ter v srednjeročnem obdobju doseči enotno kritje tako za obstoječa nedonosna posojila kot tudi za pritok novih nedonosnih posojil.


Nadaljnje ukrepanje v zvezi z internimi bonitetnimi modeli

Nadaljevalo se bo delo na področju zagotavljanja ustreznosti internih modelov, ki jih banke uporabljajo za izračun zahtevane kapitalske ustreznosti. Po preverjanju, ki se je v bankah izvajalo med ciljno usmerjenim pregledom notranjih modelov (TRIM), bo pozornost namenjena odpravljanju odkritih pomanjkljivosti. Poleg tega bodo pri modelih kreditnega tveganja v institucijah izvedene precejšnje nadzorne aktivnosti, da bi institucije izpolnile zahteve Evropskega bančnega organa v zvezi s programom popravila IRB.[2]


Tveganje v zvezi s trgovanjem in vrednotenje finančnega premoženja

Pregledi na kraju samem, ki se bodo poglobljeno osredotočali na vidike tveganja v zvezi s trgovanjem in na vidike tržnega tveganja, se bodo nadaljevali. Inšpekcijski pregledi se bodo tako izvajali v bankah, ki so izpostavljene kompleksnim instrumentom, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti. Opravljene bodo lahko poglobljene in ciljno usmerjene analize, da bi se obseg pregledov na kraju samem prilagodil relevantnim področjem tveganja.


2 Krepitev prihodnje odpornosti

Bančni nadzor v ECB bo izvedel številne nadzorne aktivnosti, katerih cilj je okrepiti odpornost bank, najpomembnejše med njimi pa so naštete spodaj.


Kriteriji odobravanja kreditov in kakovost izpostavljenosti (npr. nepremičnine, financiranje s finančnim vzvodom)

Bančni nadzor v ECB bo še naprej ocenjeval kakovost kriterijev, ki jih banke uporabljajo pri odobravanju kreditov. Na podlagi celovitega zbiranja podatkov, katerega cilj je bil ugotoviti posamezna področja tveganj, bo bančni nadzor v ECB izvedel nadaljnjo analizo, s katero želi pridobiti poglobljeno poznavanje praks in postopkov bank pri odobravanju posojil. Odvisno od ugotovitev bo lahko pripravil tudi ukrepe za posamezne banke. Poleg tega bo proučil kakovost izpostavljenosti v določenih razredih premoženja, in sicer v namenskih inšpekcijskih pregledih na kraju samem na področjih, kot so poslovne nepremičnine, stanovanjske nepremičnine in financiranje s finančnim vzvodom.


Upravljanje kapitala in likvidnosti, ICAAP in ILAAP ter nadaljnja integracija v SREP

Proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP) in proces ocenjevanja ustreznosti notranje likvidnosti (ILAAP) sta glavni orodji upravljanja tveganj, ki ju imajo na voljo kreditne institucije. Bančni nadzor v ECB si bo še naprej prizadeval, da banke izboljšajo procesa ICAAP in ILAAP, in sicer s spodbujanjem enakega razumevanja pričakovanj ECB na tem področju. Poleg tega bodo procesi ICAAP v bankah tema namenskih inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Nadaljevalo se bo tudi delo za povečanje transparentnosti v zvezi z dejavniki tveganja na področju kapitalskih zahtev v okviru drugega stebra.


Vzdržnost poslovnih modelov

Dobičkonosnost bank v euroobmočju ostaja pod pritiski zaradi gospodarskega okolja, nizkih obrestnih mer, problemov iz preteklosti in konkurence s strani bank in nebank. Poleg tega digitalizacija predstavlja precejšen izziv za banke, obenem pa jim ponuja tudi priložnost, da izboljšajo učinkovitost in uvedejo nove poslovne dejavnosti. Bančni nadzor v ECB bo tako še naprej ocenjeval poslovne modele in dobičkonosnost bank, tudi v luči vse večje digitalizacije, to pa bo dopolnjeval tudi s horizontalnimi analizami.


IT-tveganje in kibernetsko tveganje

Bančni nadzor v ECB bo še naprej ocenjeval IT-tveganje in kibernetsko tveganje, s katerim se soočajo banke, pri čemer bo izvajal inšpekcijske preglede na kraju samem ter ta tveganja spremljal v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Poleg tega bodo pomembne banke poročale ECB o pomembnih kibernetskih incidentih v okviru poročevalskega procesa EMN za kibernetske incidente.


Stresni testi na ravni EU (vsaki dve leti) oz. stresni testi ECB

Naslednji nadzorniški stresni test bo v pomembnih institucijah izveden leta 2020. Izvedena bosta dva dopolnjujoča se testa: izbrani vzorec velikih pomembnih bank bo sodeloval v stresnem testu na ravni EU, ki ga bo koordiniral Evropski bančni organ. Vzporedno bo ECB izvedla dodatni stresni test v preostalih pomembnih bankah, ki ne bodo sodelovale v stresnem testu na ravni EU. Rezultati obeh testov bodo vir za SREP. Stresni test obenem spodbuja banke, da povečajo svoje zmogljivosti na področju stresnega testiranja in upravljanja tveganj.


Notranje upravljanje

Ena od pomembnih ugotovitev nadzorniškega dela v letu 2019 je, da morajo banke še dodatno izboljšati svoj okvir notranjega upravljanja. Tako bo notranje upravljanje leta 2020 še naprej v središču pozornosti nadzora. Zaradi vseprisotnosti te problematike se bodo nadzorniki v kontekstu vseh zgoraj omenjenih aktivnosti osredotočali na to, kako banke izpolnjujejo pričakovanja na področju notranjega upravljanja, s čimer se bo okrepila njihova prihodnja odpornost. Nadzorniki bodo odvisno od zadevne nadzorne aktivnosti ocenjevali notranje upravljanje z več vidikov, med katerimi so delovanje uprave in organizacijski okvir, interne kontrolne funkcije ter agregiranje in kakovost podatkov, s čimer se bo dopolnjevalo tekoče ocenjevanje notranjega upravljanja, ki ga skupne nadzorniške skupine izvajajo v okviru procesa SREP.


3 Druge prednostne naloge

Nadaljnje delo v zvezi z brexitom

Brexit ostaja pomembna prednostna naloga za bančni nadzor v ECB. ECB od bank pričakuje, da se bodo pripravile na vse možne izide ter za primer brexita brez dogovora dokončale pripravo ukrepov ravnanja v nepredvidljivih okoliščinah. ECB bo skupaj z nacionalnimi nadzorniki še naprej spremljala, kako banke izvajajo načrte v zvezi z brexitom in izpolnjujejo pričakovanja nadzornikov. Sem sodi tudi napredek bank pri vzpostavljanju ciljnega operativnega modela v euroobmočju v okviru dogovorjene časovnice.

Zgoraj navedena tveganja in prednostne naloge nadzora niso izčrpni. Druge aktivnosti, ki tukaj niso izrecno omenjene, na primer tiste v zvezi z izvajanjem MSRP 9, potekajo ves čas. Poleg tega je mogoče, da bodo na ravni posameznih bank potrebne drugačne nadzorne aktivnosti, prilagojene konkretnemu profilu tveganosti kreditne institucije. Vseeno so v tem dokumentu predstavljene prednostne naloge nadzora glavni pripomoček za to, da se nadzorni ukrepi v vseh bankah izvajajo poenoteno, sorazmerno in učinkovito, kar prispeva k enaki obravnavi bank ter povečuje učinek nadzora.

© Evropska centralna banka, 2019

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0
Spletno mesto www.bankingsupervision.europa.eu

Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Za terminologijo glej glosar o bančnem nadzoru (samo v angleščini).

HTML ISBN 978-92-899-3946-1, ISSN 2599-8609, doi: 10.2866/14980 QB-BZ-19-001-SL-Q


[2]Program popravila IRB se nanaša na regulativno preverjanje pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB), kar je privedlo do številnih regulativnih tehničnih standardov in smernic o metodologiji ocenjevanja IRB, o opredelitvi neplačila, o ocenjevanju parametrov tveganja in obravnavi neplačanih zapadlih obveznosti ter o zmanjševanju kreditnega tveganja.