Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Kaj so rezervacije in kritje za nedonosna posojila?

21. december 2020

Ko banke komitentom odobrijo posojilo, se vedno izpostavijo kreditnemu tveganju – tveganju, da posojilojemalec ne bi odplačal posojila. Ko se to zgodi, posojilo postane nedonosno. Posojilo postane nedonosno, kadar banka meni, da ga posojilojemalec najverjetneje ne bo odplačal, ali kadar posojilojemalec 90 dni zamuja s plačilom.

Zaradi nedonosnih posojil se znižajo prihodki banke in nastanejo izgube, kar zmanjšuje finančno zdravje banke. Banke z velikim deležem nedonosnih posojil ne morejo posojati gospodinjstvom in podjetjem. To pa škodi gospodarstvu kot celoti.

Zaščita pred izgubami: rezervacije in kritje

Vsaka banka se mora pripraviti na to, da bo pri posojanju ustvarila izgubo. Da bi to kreditno tveganje obvladala, oceni pričakovano prihodnjo izgubo iz naslova posojila in vknjiži ustrezno rezervacijo. Knjiženje rezervacije pomeni, da banka že vnaprej pripozna izgubo iz naslova posojila. Banke te izgube pokrijejo s kapitalom: s knjiženjem rezervacije banka upošteva izgubo in tako zniža raven svojega kapitala za znesek, ki ga ne bo mogla izterjati od komitenta.

Bankam ni treba vknjižiti rezervacije za celotno vrednost nedonosnega posojila, ker bi komitent vseeno lahko odplačal delež posojila. Del zneska posojila bi se lahko poplačal tudi s prodajo finančnega premoženja ali nepremičnine, ki jo je komitent zastavil kot zavarovanje. Pokriti je treba le neto pričakovano izgubo. Delež nedonosnih posojil, ki so krita z rezervacijami, se imenuje kritje za nedonosna posojila. Pove nam, v kolikšni meri je banka že pripoznala izgube, ki jih pričakuje iz naslova nedonosnih posojil.

Kako banka vknjiži rezervacijo?

Primer: banka ima nedonosna posojila v vrednosti 100 EUR in pričakuje, da bo neto izguba iz naslova teh posojil znašala 40 EUR. To izgubo pokrije tako, da vknjiži rezervacije v višini 40 EUR, torej je stopnja pokritosti nedonosnih posojil 40%.

Zagotavljanje zadostnih rezervacij: minimalna stopnja pokritosti

Da se v bankah zagotovijo zadostne rezervacije, je v pravu EU določena minimalna stopnja pokritosti, ki jo morajo banke vzdrževati. Če banka ni vknjižila dovolj rezervacij, da bi z njimi pokrila nova nedonosna posojila, mora primanjkljaj nadomestiti tako, da manjkajoči znesek odšteje od kapitala. To banki potencialno lahko prinese težave, če poleg minimalnih kapitalskih zahtev, ki omogočajo varno poslovanje, nima zadostne zaščite, ki jo daje kapital.

Zagotavljanje pravočasnega kritja: časovni razpored oblikovanja rezervacij

Banke ne smejo predolgo odlašati s kritjem za nedonosna posojila. Zato so bila vzpostavljena številna orodja in mehanizmi, ki zagotavljajo, da rezervacije za izgube v bankah niso samo zadostne, ampak tudi pravočasne. Med njimi je tudi vnaprej določen časovni razpored oblikovanja rezervacij, ki učinkuje kot varovalo pred nezadostnim kritjem za nedonosna posojila.

Kako deluje? Časovni razpored določa zahtevano raven kritja v različnih časovnih obdobjih z začetkom na datum, ko posojilo postane nedonosno. Dlje ko je posojilo nedonosno, manj verjetno je, da bo postalo spet donosno, in višja mora biti rezervacija. Zahtevana stopnja pokritosti se s časom tako postopno zvišuje, dokler ne doseže 100%.

Zahtevana časovnica je odvisna od tega, ali je posojilo zavarovano (s finančnim premoženjem ali nepremičnino) ali ne. Če posojilo ni zavarovano, ga mora banka v celoti pokriti najkasneje v treh letih. Zavarovana posojila morajo biti v celoti pokrita v sedmih do devetih letih.

Z oblikovanjem rezervacij kot varovalom pred izgubami so banke ustrezno zaščitene pred kreditnimi izgubami. Vendar se varovalo uporablja samo za posojila, ki so jih banke razvrstile kot nedonosna. Banke morajo zato pozorno spremljati posojila, ki so jih odobrila, pravočasno prepoznati tista posojila, za katera obstaja tveganje, da postanejo nedonosna, in jih ustrezno razvrstiti.

Dodatne informacije

Zahteva glede kritja, ki je določena v pravu EU (»varovalni mehanizem na podlagi prvega stebra«), je zavezujoča za vse banke v Evropski uniji in se uporablja za posojila, ki so bila odobrena od 26. aprila 2019 naprej. Za posojila, odobrena pred tem datumom, veljajo nezavezujoča pričakovanja bančnega nadzora v ECB (»pričakovanja v okviru drugega stebra«), ki so utemeljena na podobni logiki. Več podrobnosti o razmerju med zavezujočimi zahtevami in nezavezujočimi nadzorniškimi pričakovanji je v obvestilu o nadzorniških pričakovanjih glede kritja iz avgusta 2019.

Obvestilo o nadzorniških pričakovanjih glede kritja za nedonosne izpostavljenosti
Žvižgaštvo