Kaj so slaba posojila?

12. september 2016 (posodobljeno 15. marca 2018)

Non-performing loans

Ena ključnih nalog vsake banke je zagotavljanje posojil, s pomočjo katerih podjetja investirajo in ustvarjajo delovna mesta. Posamezniki pa si s pomočjo posojila lahko kupijo denimo avto, hišo ali nov televizijski sprejemnik. Banka zasluži z obrestmi, ki jih prejme za posojila.

Odobravanje posojil pa vseeno ni povsem brez tveganja, saj banka ne more biti nikoli gotova, da bo podjetje ali posameznik vrnil denar v dogovorjenem času. Če posojilojemalec preneha odplačevati posojilo ali obresti, mora banka po preteku določenega obdobja razvrstiti posojilo kot »slabo«.

Z dobrim oz. donosnim posojilom bo banka pridobila obrestne prihodke, ki jih potrebuje bodisi za ustvarjanje dobička bodisi za odobravanje novih posojil, s slabim posojilom pa jih največkrat ne bo.

Kdaj postane posojilo slabo?

Evropski nadzorniki večinoma štejejo posojilo za »slabo«, kadar vse kaže, da posojilojemalec zaradi finančnih težav verjetno ne bo odplačal posojila, oziroma kadar posojilojemalec že več kot 90 dni ni plačal dogovorjenega obroka. To se lahko zgodi denimo takrat, kadar posameznik izgubi službo in zato ne more odplačevati hipoteke v skladu z dogovorom, ali pa se podjetje znajde v finančnih težavah.

V najslabšem primeru je posojilojemalec povsem nezmožen odplačevanja posojila, zato mora banka popraviti vrednost posojila v svoji bilanci – včasih celo na nič. To se imenuje »odpis« posojila.

Zakaj so slaba posojila za banko škodljiva in kako to vpliva na družbo?

Slaba posojila so za banke preprosto dejstvo, saj se pogosto dogaja, da ljudje izgubijo službo oziroma se podjetja znajdejo v finančnih škripcih. Če želi biti banka dolgoročno uspešna, mora slaba posojila ohranjati na čim nižji ravni, tako da lahko z odobravanjem posojil še vedno ustvarja dobiček.

Kadar vrednost slabih posojil preseže določeno raven, ima to negativne posledice za dobičkonosnost banke, saj ta s kreditno dejavnostjo zasluži manj. Zato morajo banke dati nekaj denarja na stran, tj. ustvariti rezervacije, ki jim služijo kot varnostna mreža za primer, da bi morale v nekem trenutku odpisati ali delno odpisati posojilo.

A nižji prihodki in denar, namenjen za rezervacije, pomenijo, da ima banka na voljo manj denarja, ki bi ga lahko porabila za nova posojila, zaradi česar se spet zniža njen dobiček.

Banka, ki ima preveč slabih posojil, podjetjem v resnici ne more dajati novih posojil, ki jih ta potrebujejo za naložbe in ustvarjanje delovnih mest. Če se to v večjem obsegu dogaja mnogim bankam, vpliva tudi na gospodarstvo kot celoto in s tem na posameznike v družbi. Zmanjšan obseg podjetniških naložb in manjše število novo ustvarjenih delovnih mest lahko privedeta do nižje gospodarske rasti.

Kako lahko banka prepreči, da bi si nakopičila preveč slabih posojil?

Banke si morajo prizadevati, da že na začetku preprečijo odobravanje preveč tveganih posojil, zato morajo ustrezno oceniti kreditno sposobnost komitentov. Pomembno je imeti tudi ustrezen sistem spremljanja, s pomočjo katerega lahko banke dovolj zgodaj zaznajo, da je posojilojemalec v finančnih težavah, in jih pomagajo reševati.

V nekaterih primerih zadostuje že zgolj to, da banka komitentu svetuje glede njegovih financ, in tako prepreči, da bi posojilo postalo slabo.

Kaj lahko stori banka?

Banka ima za zmanjševanje obsega slabih posojil v svoji bilanci celo vrsto možnosti. Ena možnost je, da se s posojilojemalcem ponovno pogodi o pogojih posojilne pogodbe in mu denimo da več časa za odplačilo.

To bi človeku, ki je izgubil službo, ali podjetju s kratkotrajnimi finančnimi težavami, omogočilo, da finančno preživi in nazadnje odplača posojilo.

Banka se lahko odloči tudi za prodajo slabih posojil vlagateljem, ki bodo navadno zahtevali popust na vrednost posojil. Čeprav bo banka s tako transakcijo sicer ustvarila izgubo, bi celotni odpis največkrat pomenil še večjo izgubo.

Če ni uspešen noben od poskusov, da bi našli rešitev, denimo zato, ker je posojilojemalec insolventen, lahko banke skušajo vsaj delno pridobiti nazaj svoj denar po sodni poti.

Kaj lahko stori nadzornik?

Spoprijemanje s slabimi posojili v evropskem bančnem sistemu je ena od ključnih prednostnih nalog nadzorniškega dela ECB. Več informacij o vsem, kar je ECB storila na tem področju, je na voljo tukaj.