Menu

SPOROČILO ZA JAVNOST

Stresni test je pokazal odpornost bančnega sistema euroobmočja v zahtevnem makroekonomskem scenariju

30. julij 2021

  • Povprečni končni količnik CET1 v 89 bankah pod nadzorom ECB je v triletnem neugodnem scenariju znašal 9,9% ali 5,2 odstotne točke manj od izhodiščnih 15,1%.
  • Testiranih je bilo 38 bank v vzorcu EBA in dodatnih 51 srednje velikih bank pod nadzorom ECB.
  • Glavni vzroki za zmanjšanje kapitala so bili kreditno tveganje, tržno tveganje in sposobnost ustvarjanja prihodka.
  • ECB tokrat prvič objavlja individualne podatke za banke, ki niso bile vključene v stresni test EBA.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila rezultate stresnega testa 2021, ki kažejo, da je bančni sistem euroobmočja odporen na neugodna gospodarska gibanja. Če bi bile banke izpostavljene triletnemu stresnemu obdobju zaostrenih makroekonomskih razmer, bi količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) v 89 bankah, ki so sodelovale v stresnem testu, v povprečju upadel za 5,2 odstotne točke s 15,1% na 9,9%. Količnik CET1 je glavno merilo finančnega zdravja bank.

Vseh 89 v poročilu zajetih bank nadzira ECB. Med njimi je 38 bank euroobmočja sodelovalo v stresnem testu na ravni celotne EU, ki ga je vodil Evropski bančni organ (EBA), poleg teh pa je bilo vključenih še 51 srednje velikih bank v euroobmočju. Vse te banke skupaj predstavljajo malo več kot 75% skupne bilančne vsote bank v euroobmočju.

Organ EBA je danes že objavil individualne rezultate bank, ki so sodelovale v stresnem testu na ravni EU. Rezultati vsebujejo podrobne podatke o 38 bankah euroobmočja v vzorcu EBA. Danes je ECB prvič objavila tudi izbrane informacije za 51 srednje velikih bank, ki niso bile zajete v vzorcu EBA.

Stresni test ni postopek, katerega rezultat je lahko pozitiven ali negativen, in določen ni noben prag, pod katerim banke ne bi opravile testa. Namesto tega bodo pridobljene ugotovitve obravnavane v okviru rednega nadzorniškega dialoga.

Banke so bile ob začetku testa v boljšem stanju kot pred tremi leti, vendar je bil upad kapitala na ravni sistema večji. To je posledica dejstva, da je bil scenarij tokrat bolj zaostren kot v stresnem testu leta 2018.

Povprečni skupni upad kapitala v obsegu 5,2 odstotne točke je mogoče razčleniti v dve skupini. Za 38 bank, ki jih je testiral organ EBA, je količnik CET1 povprečno upadel za 5 odstotnih točk, in sicer s 14,7% na 9,7%. Za 51 srednje velikih bank, ki jih je testirala samo ECB, pa se je kapital CET1 v povprečju zmanjšal za 6,8 odstotne točke z izhodiščnih 18,1% na 11,3%.

Glavni razlog za razlike v upadu kapitala po neugodnem scenariju je v tem, da bi srednje velike banke v triletnem obdobju močneje prizadelo zmanjšanje neto obrestnih prihodkov, neto prihodkov iz provizij in prihodkov iz trgovanja.

Rezultati poleg tega kažejo, da je bil prvi ključni dejavnik za upad kapitala kreditno tveganje, ker je ekonomski šok v neugodnem scenariju povzročil izgube iz posojil. Kljub splošni odpornosti bančnega sistema so se zaradi pandemije koronavirusa (COVID-19) pojavili novi izzivi, zato morajo banke poskrbeti, da pravilno merijo in upravljajo kreditno tveganje.

Za podmnožico bank je bil drugi glavni razlog za upad kapitala tržno tveganje. Številne finančne produkte je bilo treba ovrednotiti popolnoma na novo, zato je bilo to prevrednotenje največji posamični dejavnik tržnega tveganja. Prizadel je zlasti največje banke, saj so te bolj izpostavljene šokom zaradi sprememb tečajev lastniških vrednostnih papirjev in kreditnih razmikov.

Tretji glavni dejavnik je bila omejena sposobnost ustvarjanja prihodka v neugodnih gospodarskih razmerah, saj so v neugodnem scenariju bankam močno upadli neto obrestni prihodki, prihodki iz trgovanja in neto prihodki iz provizij.

Kreditno tveganje, tržno tveganje in sposobnost ustvarjanja prihodka so tri temeljna področja, na katera se nadzorniki ECB osredotočajo pri vsakodnevnem nadzoru bank.

Vključitev v SREP

Pri ocenjevanju notranjega upravljanja in upravljanja tveganj v bankah v okviru vsakoletnega procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) nadzorniki upoštevajo nekatere kvalitativne rezultate stresnega testa, kot so pravočasnost oddaje in točnost podatkov ter kakovost informacij.

Poleg tega je kvantitativni učinek neugodnega scenarija stresnega testa eden glavnih dejavnikov, na podlagi katerih nadzorniki določijo raven kapitalskih napotkov iz drugega stebra (P2G). P2G je nadzorniško priporočilo, ki bankam pove, koliko kapitala morajo po pričakovanjih nadzornikov vzdrževati, da bi bile sposobne prestati stresne situacije.

V skladu z nedavno usmeritvijo s strani EBA bo ECB letos uporabila novo metodologijo za določitev P2G. Ta vključuje okvir za razvrščanje bank v skupine v dveh korakih. V prvem koraku bo vsaka banka razvrščena v ustrezno skupino P2G glede na največji upad njenega polno uveljavljenega kapitalskega količnika CET1 v stresnem testu. V drugem koraku bodo nadzorniki glede na posebnosti vsake banke določili njen končni P2G v razponu ustrezne skupine ali izjemoma nad tem obsegom.

To pomeni, da višine P2G, ki je določen za vsako banko, sicer ni mogoče neposredno izpeljati iz njenega upada kapitala v stresnem testu, vseeno pa bi informacije o novi metodologiji morale bankam pomagati, da bolje razumejo, kako se rezultati stresnega testa uporabljajo v procesu SREP. Poleg tega se z novo metodologijo odpravljajo spodnje meje P2G, ki so se uporabljale v preteklih ciklih SREP, in zagotavlja razumna raven P2G tudi za banke z zelo velikim upadom kapitala. Tako se denimo v sedanjem nadzornem ciklu za nobeno banko ne pričakuje, da bo zanjo določen P2G, ki je višji od 4,5%.

Čeprav je metodologija po svoji zasnovi preprosta, zagotavlja enake pogoje in enotno obravnavo za vse banke, obenem pa omogoča, da se pri določanju končne ravni P2G upoštevajo posebnosti vsake banke.

Za začasno ublažitev kapitalskih in operativnih pogojev med pandemijo COVID-19 se je ECB zavezala, da bo bankam dovolila, da vsaj do konca leta 2022 poslujejo pod ravnjo P2G in zahtev za skupni kapitalski blažilnik. Uporaba nove metodologije ne vpliva na ta rok. ECB namerava bankam dati dovolj časa, da povečajo kapital, če se bo njihova raven P2G zvišala.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Esther Tejedor, tel. +49 172 5171280.

Opombe

  • Končni vzorec je obsegal 51 srednje velikih bank in ne 53, kot je bilo napovedano ob začetku stresnega testa, ker sta bili dve banki, ki sta bili prvotno vključeni, odstranjeni iz vzorca zaradi združitve v prvem četrtletju 2021.
  • Nekatere pomembne banke pod neposrednim nadzorom ECB niso bile vključene v nobenega od obeh stresnih testov. To se denimo lahko zgodi, če gre za podrejene družbe pomembnih bank pod nadzorom ECB, ki so v stresni test vključene že na višji ravni konsolidacije. Drug razlog za izključitev iz stresnega testa je lahko ta, da je banka istočasno vključena že v drug stresni test (npr. v okviru celovite ocene) ali pa je v procesu združevanja ali prestrukturiranja.
  • Za večjo primerljivost se vsi tu omenjeni kapitalski količniki CET1 nanašajo na »polno uveljavljene« količnike navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kar predpostavlja, da banke že izpolnjujejo vse zahteve glede regulativnega kapitala, za katere velja prehodna ureditev.

Stiki za medije

30 July 2021
FAQs on the 2021 stress test
30 July 2021
SSM-wide stress test 2021 Final results - Presentation
30 July 2021
High level individual results for banks not included in the EBA sample - Template