Menu

POGOSTA VPRAŠANJA

Pogosta vprašanja o stresnem testu 2021

Frankfurt, 30. julij 2021

Za kaj gre pri stresnem testu 2021 na ravni EU? Kakšen je njegov cilj?

V stresnem testu na ravni EU se na podlagi podatkov, ki so veljali konec leta 2020, analizira, kako bi se kapitalska pozicija bank razvijala po osnovnem in neugodnem scenariju v triletnem obdobju do leta 2023. Nadzornikom, bankam in drugim tržnim udeležencem daje stresni test skupni analitični okvir, s katerim lahko enotno primerjajo in ocenjujejo odpornosti bank v EU proti gospodarskim šokom, značilnim za vsako posamezno državo. V okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) se bodo rezultati stresnega testa vseh pomembnih institucij uporabljali tudi za oceno njihovih kapitalskih potreb drugega stebra v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP).

Kvalitativni rezultati se bodo upoštevali pri oceni upravljanja tveganj v procesu SREP, s čimer bodo vplivali na določanje kapitalskih zahtev iz drugega stebra (P2R). Kvantitativni rezultati pa se bodo uporabljali kot eden glavnih virov informacij za določanje kapitalskih napotkov iz drugega stebra (P2G).

Namen stresnega testa je povečati tržno disciplino, zato bodo razkrite enotne in podrobne informacije o vsaki posamezni banki, ki kažejo, kako bi skupni šoki prizadeli njeno bilanco stanja. Opozoriti velja, da nadzorniški stresni testi niso nadomestilo za interne stresne teste, ki jih izvajajo banke same na podlagi scenarijev, ki so posebej prirejeni njihovim konkretnim okoliščinam.

Zakaj ECB letos objavlja nekatere rezultate za banke v okviru EMN?

Z objavo želi ECB še dodatno povečati transparentnost. Ob tem je pomembno, da se spoštuje načelo sorazmernosti, saj so banke, ki sodelujejo v stresnem testu EMN, manjše od bank v stresnem testu na ravni EU in za stresni test morda ne morejo nameniti toliko virov kot velike banke. To upoštevamo tudi pri objavljanju rezultatov stresnega testa, zato se osredotočamo na ključne kazalnike in v nekaterih primerih uporabljamo razpone, da ni treba prikazati večjega števila kazalnikov. Predstavljeni kazalniki vsebujejo naslednje informacije o vsaki banki: 1) splošni individualni rezultati, 2) podatki o izhodiščnem stanju, 3) občutljivosti scenarija.

Kaj bo ECB naredila z bankami, ki so v neugodnem scenariju (zelo) neuspešne?

Enako kot prejšnja leta tudi stresni test 2021 ni postopek s pozitivnim ali negativnim rezultatom, zato ni mogoče govoriti o »neuspehu« v običajnem smislu. Namesto tega se rezultati stresnega testa uporabljajo kot pomemben vir informacij v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za vsako banko. V praksi to pomeni, da se bodo za tiste banke, katerim se v neugodnem scenariju (močno) zmanjša kapital, rezultati stresnega testa uporabili kot izhodišče za določitev njihovih kapitalskih napotkov iz drugega stebra (P2G) (kot je predvideno v smernicah EBA o procesu SREP in nadzorniškem stresnem testiranju).

Banke, katerim se kapital v neugodnem scenariju (močno) zmanjša, lahko v skladu s tem pristopom na splošno pričakujejo višji P2G kot banke z boljšim rezultatom. To pa ne pomeni, da obstaja neposredna mehanična povezava med zmanjšanjem kapitala v stresnem testu in P2G.

Kjer veliko zmanjšanje kapitala razkrije tveganja na določenih področjih poslovanja, bodo skupne nadzorniške skupine zanja oblikovale ciljno usmerjene nadzorniške pobude in po potrebi sprejele tudi nadzorniške ukrepe, da bi zagotovile pravilno upravljanje teh tveganj.

Zakaj ne predstavite natančnih številk za količnik CET1 za tiste banke, ki v objavi EMN padejo pod 8%, in kako naj opazovalci tolmačijo te podatke?

Rezultati stresnega testa so po svoji zasnovi samo eden od elementov v celotnem sklopu nadzorniških orodij ECB. Ocenjujejo odpornost bank v hipotetičnem scenariju, v katerem se uporablja zelo specifičen nabor metodoloških predpostavk. Rezultati prikazujejo zgolj to, kaj bi se dogajalo z bankami, če bi se uresničila različna možna neugodna gibanja. To pomeni, da rezultati stresnega testa sicer okvirno kažejo, v kakšnem stanju je banka, zlasti v primerjavi s konkurenčnimi bankami, vendar jih je treba gledati v luči teh strukturnih značilnosti testa. Za objavo v letu 2021 smo povečali transparentnost rezultatov stresnega testa EMN v primerjavi s testom iz leta 2018, pri katerem smo razkrili samo najsplošnejše rezultate na agregatni ravni.

Obenem je bil eden glavnih ciljev tudi spoštovati načelo sorazmernosti, saj so banke, ki sodelujejo v stresnem testu EMN, večinoma mnogo manjše od večjih bank v stresnem testu na ravni EU in za stresni test morda ne morejo nameniti toliko virov.

To smo upoštevali v objavi in se zato osredotočili na zelo majhno število relevantnih kazalnikov, s čimer smo se izognili mnogo obsežnejšemu procesu zagotavljanja kakovosti, ki bi bil potreben, da se zagotovi enotnost in dodatna točnost zelo velikega števila kazalnikov.

Zato je razumljivo, da so rezultati v tem naboru različni in vključujejo tudi banke, ki bi morale ukrepati, da bi še naprej izpolnjevale minimalne kapitalske zahteve. Splošno oceno opravijo naše skupne nadzorniške skupine, ki rezultate stresnega testa ustrezno upoštevajo v procesu SREP.

Kakšne negativne posledice je ECB opazila zaradi krize koronavirusa? Je mogoče razbrati kak jasen vzorec?

V neugodnem scenariju so predpostavljene dolgotrajne posledice pandemije koronavirusa v okolju nižjih obrestnih mer dalj časa. Spremembe pričakovanj tržnih udeležencev ob hkratnem zniževanju dobičkov podjetij sprožijo nenadne in obsežne prilagoditve cen finančnih instrumentov. Zaradi tega se v neugodnem scenariju količnik CET1 na ravni celotnega sistema zmanjša za 5,2 odstotne točke, ob predpostavki polno uveljavljenih kapitalskih zahtev. Glavni dejavniki za zmanjšanje kapitala v neugodnem scenariju so izgube iz posojil, močan pritisk na neto obrestne prihodke, zmanjšanje prihodkov iz trgovanja ter neto prihodkov iz odpravnin (provizij), pa tudi učinki šokov iz lastniških vrednostnih papirjev in kreditnih razmikov na pozicije, ki se merijo po pošteni vrednosti.

Javne poroštvene sheme in s smernicami EBA skladni moratoriji za posojila zaradi pandemije koronavirusa so eksplicitno upoštevani v metodologiji stresnega testa. Predpostavljeno je, da se posojila na podlagi javne poroštvene sheme nadomestijo s poroštvom, ne glede na to, ali se pričakuje, da bo konkretna shema še vedno veljala, medtem ko morajo banke predvideti izgube iz posojil, pri čemer predpostavijo, da moratoriji na odplačevanje posojil, skladni s smernicami EBA, ne bodo imeli nobenega pozitivnega učinka.

Poleg tega je bilo opaženo, da tisti sektorji gospodarstva, ki so se v letu 2020 izkazali za ranljive, v neugodnem scenariju beležijo tudi višje in bolj volatilne stopnje oslabitve. Tako so bile najvišje srednje kumulativne stopnje oslabitve zabeležene za dejavnosti trgovina – vzdrževanje in popravila motornih vozil, dajanje v najem in zakup ter gostinske nastanitvene dejavnosti.

In čeprav banke od stresnega testa v letu 2018 uspešno zmanjšujejo stroške in izvajajo strategije za zmanjšanje obsega nedonosnih posojil, je bistveno bolj zaostren neugodni makroekonomski scenarij od tistega, ki je bil uporabljen v stresnem testu leta 2018, več kot odtehtal ta izboljšanja in povzročil večji upad količnika CET1 na ravni celotnega sistema kot stresni test leta 2018 (5,2 odstotne točke proti 4,0 odstotne točke).

Kako se rezultati stresnih testov upoštevajo v procesu SREP?

V procesu SREP se upoštevajo tako kvalitativni kot tudi kvantitativni rezultati stresnih testov.

  • Kvalitativni rezultati: skupne nadzorniške skupine v procesu SREP pri ocenjevanju notranjega upravljanja in upravljanja tveganj v bankah upoštevajo različne vidike, ki na koncu vplivajo na določitev kapitalskih zahtev iz drugega stebra. Ti vidiki so na primer pravočasnost oddaje in točnost podatkov pa tudi kakovost prejetih informacij. Enako kvantitativna merila, ki se izračunavajo neposredno iz računalniških podatkov, dajejo skupnim nadzorniškim skupinam merljive kriterije, s pomočjo katerih ocenjujejo uspešnost banke po štiristopenjski ocenjevalni lestvici. Merita se tako sposobnost bank, da uspešno izpolnjujejo zahteve po podatkih, kot tudi njihova odzivnost v celotnem trajanju stresnega testa. Poleg tega skupne nadzorniške skupine izvajajo kvalitativne ocene uspešnosti bank v ciklu zagotavljanja kakovosti stresnega testa.
  • Kvantitativni rezultati: metodologija za določitev P2G vsebuje dva koraka. V prvem koraku je banka uvrščena v ustrezno skupino glede na največje zmanjšanje njenega kapitala CET1 v stresnem testu. Skupine so oblikovane na podlagi nedavnih nadzorniških izkušenj, toleranc tveganja EMN in zaostrenosti stresnega testa. V drugem koraku skupna nadzorniška skupina na podlagi strokovne presoje prilagodi P2G vsake banke glede na njene konkretne okoliščine. Skupna nadzorniška skupina lahko prilagodi P2G v okviru razponov, ki so določeni za vsako skupino, izjemoma pa tudi zunaj tega razponov.

Stiki za medije