Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v letu 2016

Cilj procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) je spodbujati odporen bančni sistem, ki je predpogoj za vzdržno in zanesljivo financiranje gospodarstva.

SREP v letu 2016

ECB opozarja na naslednje:

  • Po uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o zlorabi trga z dne 16. aprila 2014 se od institucij, ki imajo vrednostne papirje v javnem trgovanju, pričakuje, da ocenijo, ali zahteve iz drugega stebra izpolnjujejo kriterije glede notranjih informacij in se morajo javno razkriti.
    Uredba o zlorabi trga z dne 16. aprila 2014
  • Mnenje EBA z dne 16. decembra 2015, ki pravi, da »bi morali pristojni organi razmisliti o uporabi določb člena 438(b) CRR ter od institucij zahtevati, da razkrijejo kapitalske zahteve, relevantne za MDA, oziroma vsaj ne bi smeli institucijam preprečevati ali jih odvračati od razkritja teh informacij«.
    Mnenje EBA z dne 16. decembra 2015

Glede na zgornje ECB institucijam niti preprečuje niti jih odvrača od razkritja kapitalskih zahtev, relevantnih za MDA.

Priročnik EMN o metodologiji SREP 2016

Kapitalske zahteve

Gledano v celoti bo znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1), ki naj bi ga imele banke pod neposrednim nadzorom – kot izhaja iz procesa SREP – leta 2017 v primerjavi z letom 2016 ostal približno nespremenjen. Povprečje in mediana ostajata na ravni okrog 10% skupne tveganju prilagojene aktive.

  • Glede na sedanji položaj euroobmočja v gospodarskem ciklu je treba raven kapitala v bančnem sistemu vzdrževati približno na sedanji ravni, pri čemer morajo imeti določene banke nekaj dodatnega kapitala, druge banke pa ga morajo imeti nekoliko manj.
  • V procesu SREP 2016 je upoštevano še naprej šibko gospodarsko okolje, saj morajo banke svoj poslovni model prilagoditi trenutnim finančnim razmeram ter se odzvati na druge izzive, kot so presežne zmogljivosti in fragmentacija trga, kar ustvarja pritiske na njihovo dobičkonosnost. Ob tem je pomembno omeniti tudi nedonosna posojila, ki še naprej negativno vplivajo na dobičkonosnost bank v nekaterih državah.

Med procesom SREP nadzornik ne določi samo kapitalskih zahtev za banke, ampak se lahko odloči, da bo banki naložil dodatne ukrepe, med katerimi so likvidnostni in kvalitativni ukrepi.