Povzetek

Prednostne naloge določajo, na katera področja se bo nadzor osredotočal v letu 2019. Temeljijo na oceni ključnih izzivov, s katerimi se nadzorovane banke soočajo v sedanjem gospodarskem, regulativnem in nadzornem okolju.

Bančni nadzor v ECB je vire tveganj v bančnem sektorju ugotovil v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi ob pomoči informacij, ki so jih prispevale skupne nadzorniške skupine ter oddelki ECB za mikrobonitetne in makrobonitetne analize, ter poročil mednarodnih organov. Glavni dejavniki ugotovljenih tveganj v bančnem sektorju so: geopolitične negotovosti, slaba posojila v bankah in možnost kopičenja slabih posojil v prihodnosti, kibernetska kriminaliteta in motnje v IT-sistemih, morebitno prevrednotenje tveganj na finančnih trgih, okolje nizkih obrestnih mer, odziv bank na nove in obstoječe predpise, gospodarske in javnofinančne razmere v euroobmočju, primeri nepravilnega ravnanja, gibanja na nepremičninskih trgih, strukturni poslovni izzivi, konkurenca nebank ter s podnebjem povezana tveganja. ^[1]

Bančni nadzor v ECB je revidiral in racionaliziral svoje prednostne naloge, da bi zagotovil učinkovito odzivanje bank na ključna tveganja. Enotni mehanizem nadzora (EMN) je glede na zgoraj opisana tveganja določil sledeča krovna prednostna področja za leto 2019:

1. kreditno tveganje,
2. upravljanje tveganj,
3. aktivnosti, ki obravnavajo več tveganj hkrati.

Prednostna področja večinoma ostajajo enaka kot v letu 2018, z izjemo poslovnih modelov, ker so pomembne nadzorne aktivnosti na tem področju zdaj zaključene.^[2] Poslovni modeli se bodo še naprej nadzorovali kot del vsakodnevnega nadzora, na primer v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP).

Na vsakem od prednostnih področij bo izvedenih več nadzornih aktivnosti, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju. Celotna izvedba različnih aktivnosti lahko traja več kot eno leto.

1 Kreditno tveganje

Nadaljnje ukrepanje po napotkih o slabih posojilih

V letu 2019 ostaja kreditno tveganje pomembna prednostna naloga nadzora. Kljub napredku, doseženem pri zmanjševanju obsega slabih posojil v euroobmočju, je trenutni skupni obseg slabih posojil še vedno večji od mednarodnih standardov. Bančni nadzor v ECB bo še naprej obravnaval obseg slabih posojilih in nadgrajeval že opravljeno delo tako, da bo v sodelovanju s prizadetimi institucijami v poenotenem okviru opredelil nadzorniška pričakovanja za vsako banko. Cilj je zagotoviti nadaljnji napredek na tem področju, da bi se zmanjšala tveganja v zvezi s slabimi posojili iz preteklosti, ter v srednjeročnem obdobju doseči dosledno kritje tako za obstoječa slaba posojila kot tudi za pritok novih slabih posojil.

Kriteriji odobravanja kreditov in kakovost izpostavljenosti

Bančni nadzor v ECB bo ocenil kakovost kriterijev bank za odobravanje kreditov s poudarkom na novih posojilih. Z namenom zmanjšanja morebitnih tveganj bo preučil kakovost praks posojanja v bankah in preveril kreditne standarde, na podlagi česar lahko uvede individualne ukrepe za banke. Poleg tega bo preučil tudi kakovost izpostavljenosti v določenih razredih premoženja, in sicer v namenskih inšpekcijskih pregledih na kraju samem na področjih, kot so poslovne nepremičnine, stanovanjske nepremičnine in financiranje s finančnim vzvodom.

2 Upravljanje tveganj

V okviru vsakodnevnega nadzora bodo na področju upravljanja tveganj izvedene številne aktivnosti, na primer ocena postopkov notranjega upravljanja bank. Posebna pozornost bo namenjena spodnjim pobudam.

Ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov

Ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov (TRIM) se bo v letu 2019 nadaljeval, njegov poglavitni cilj pa bo zmanjšati neupravičene razlike pri izračunu tveganju prilagojene aktive in potrditi ustreznost odobrenih notranjih modelov, ki jih banke uporabljajo v zvezi s prvim stebrom. Bančni nadzor v ECB namerava v letu 2019 še naprej izvajati preglede TRIM na kraju samem, pri katerih se bo osredotočal predvsem na modele, s katerimi se ocenjuje kreditno tveganje za izpostavljenosti iz naslova srednje velikih podjetij/velikih družb in institucij ter posebnih kreditnih aranžmajev. Bančni nadzor v ECB bo opravil horizontalne analize dokončanih pregledov in začel pripravljati končno poročilo projekta, načrtuje pa se tudi posodobitev obstoječega vodnika ECB za notranje modele.

ICAAP in ILAAP

Proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP) in proces ocenjevanja ustreznosti notranje likvidnosti (ILAAP) sta glavno orodje upravljanja tveganj, ki ga imajo na voljo kreditne institucije. Kot temeljni del procesa SREP bančni nadzor v ECB pregleda kakovost procesov ICAAP in ILAAP v instituciji. Po intenzivnem dialogu z bankami bosta končna vodnika ECB o ICAAP/ILAAP na voljo za uporabo od leta 2019 naprej. Nadaljevalo se bo tudi delo za povečanje transparentnosti v zvezi s kapitalskimi zahtevami v okviru drugega stebra, razčlenjenimi na posamezna tveganja.

IT-tveganje in kibernetsko tveganje

Bančni nadzor v ECB bo še naprej ocenjeval IT-tveganje in kibernetsko tveganje, s katerima se soočajo banke, ter začel izvajati več inšpekcijskih pregledov na kraju samem na področjih, povezanih z IT-tveganjem. Poleg tega bodo pomembne institucije še naprej poročale ECB o pomembnih kibernetskih incidentih v okviru poročevalskega procesa EMN za kibernetske incidente.

Likvidnostni stresni test

Tako kot leta 2017 se bo letni nadzorniški stresni test tudi v letu 2019 osredotočal samo na določeno področje. Namen stresnega testa 2019 bo oceniti odpornost bank na likvidnostne šoke. Rezultati stresnega testa za posamezno banko se bodo upoštevali pri oceni SREP.

3 Obravnava več tveganj hkrati

Med načrtovanimi nadzornimi aktivnostmi v letu 2018, katerih namen je obravnavati več tveganj hkrati, so tekoče priprave na brexit ter delo na področju tveganj v zvezi s trgovanjem in na področju vrednotenja finančnega premoženja.

Priprave na brexit

Ker je izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije predviden za marec 2019, pomembna prednostna naloga za bančni nadzor v ECB ostaja pripravljenost bank na brexit. Nadzorniki bodo pozorno spremljali izvedbo načrtov bank za brexit, s čimer bodo zagotovili, da te upoštevajo nadzorniška pričakovanja. Na te aktivnosti bosta najverjetneje vplivala izid političnih pogajanj in odločitev, ali bo omogočeno prehodno obdobje. Zaradi vztrajnih negotovosti bančni nadzor v ECB poudarja, da morajo biti banke pripravljene na vse možne nepredvidljive dogodke in morajo dokončati svoje priprave. Bančni nadzor v ECB bo poleg tega nadaljeval priprave, da prevzame neposredni nadzor nad več institucijami, ki so na novo razvrščene med pomembne subjekte, ker so zaradi brexita preselile dejavnosti iz Združenega kraljestva v eno od držav EMN.

Tveganje v zvezi s trgovanjem in vrednotenje finančnega premoženja

Bančni nadzor v ECB bo nadaljeval nadzorniški dialog s pomembnimi institucijami ter tako ocenil, kako so pripravljene na predvidena pravila za temeljni pregled trgovalne knjige. Namen dialoga bo zagotoviti, da bodo banke ustrezno pripravile svoje sisteme, da bodo skladni z novim okvirom tržnih tveganj. Načrtovanih je tudi več pregledov na kraju samem, ki se bodo poglobljeno osredotočali na vidike tveganja v zvezi s trgovanjem in na vidike tržnega tveganja. V zvezi s tem lahko skupne nadzorniške skupine v izbranih bankah vnaprej izvedejo poglobljene analize, da bi obseg pregledov na kraju samem prilagodile relevantnim področjem tveganja.

Zgoraj navedena tveganja in prednostne naloge nadzora ne predstavljajo izčrpnega seznama. Različne aktivnosti, ki tu niso izrecno navedene, namreč potekajo ves čas, na primer aktivnosti v zvezi z uvedbo MSRP 9, spremljanjem tveganj ali ocenjevanjem načrtov sanacije. Poleg tega je mogoče, da bodo na ravni posameznih bank potrebne drugačne nadzorne aktivnosti, prilagojene konkretnemu profilu tveganosti kreditne institucije. Vseeno so v tem dokumentu predstavljene prednostne naloge nadzora glavni pripomoček za to, da se nadzorni ukrepi v vseh bankah izvajajo poenoteno, sorazmerno in učinkovito, kar prispeva k enaki obravnavi bank ter k večjemu učinku nadzora.