- SPOROČILO ZA JAVNOST
ECB ohranja kapitalske zahteve v letu 2027 večinoma stabilne, prednostne naloge pa osredotoča na finančno in operativno odpornost bank
19. november 2026
- Rezultati procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja 2026 agregatno kažejo robusten kapitalski in likvidnostni položaj, veliko dobičkonosnost in stabilne ocene bank pod nadzorom ECB.
- Celotne zahteve in smernice glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) v letu 2027 so ostale večinoma nespremenjene na ravni 11,3% tveganju prilagojene aktive, potem ko so v letu 2026 znašale 11,2%.
- Kapitalska zahteva v okviru drugega stebra, ki jo je treba izpolniti z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, je ostala večinoma nespremenjena na ravni 1,2%.
- Prvič je bila uporabljena revidirana metodologija za določanje kapitalskih zahtev v okviru drugega stebra, s katero se krepi povezava med kapitalskimi zahtevami in profilom tveganosti posamezne banke, hkrati pa se od primera do primera preprečujejo prekrivanja med zahtevami v okviru prvega stebra in zahtevami v okviru drugega stebra.
- Novi kvalitativni ukrepi so se nanašali predvsem na kreditno tveganje, notranje upravljanje in operativno tveganje.
- Prednostne naloge nadzora 2027–2029 se osredotočajo na odpornost bank proti geopolitičnim tveganjem in makro-finančnim šokom ter na operativno odpornost proti tehnoloških tveganjem.
Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leto 2026 ter prednostne naloge nadzora 2027–2029. V oceni, v katero je bilo vključenih 108 bank pod neposrednim nadzorom ECB, se pregleduje njihov kapital, likvidnost, poslovni model, notranje upravljanje in upravljanje tveganj.
Bančni sektor v euroobmočju je ob povečanih geopolitičnih tveganjih in makro-finančni negotovosti ohranil robusten kapitalski in likvidnostni položaj. Tehtani povprečni količnik skupnega kapitala je v drugem četrtletju 2026 znašal 20,1%, polno uvedeni količnik finančnega vzvoda pa 5,8%.
Likvidnostni blažilniki so ostali precej nad 100-odstotno minimalno zahtevo, saj je skupni količnik likvidnostnega kritja (LCR) v drugem četrtletju 2026 znašal 155%. Bančni sektor je imel še naprej dober dostop do financiranja na drobno in grosističnega financiranja, pri čemer je povprečni količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR) znašal 125%.
Dobičkonosnost je bila še naprej visoka. Agregatna donosnost lastniškega kapitala, preračunana na letno raven, se je zvišala z 9,5% v letu 2025 na skoraj 11% v drugem četrtletju 2026. Neto prihodki iz provizij so podpirali rast prihodkov, k neto obrestnim prihodkom pa sta prispevala večji obseg posojil in zviševanje obrestnih marž. Veliki prihodki so prispevali k rahlemu znižanju agregatnega razmerja med stroški in prihodki, in sicer s 55% na 53%.
Kakovost aktive je bila še naprej razmeroma stabilna, pri čemer je skupni delež nedonosnih posojil v drugem četrtletju 2026 ostal na nizki ravni (1,9%), skupni delež posojil v drugi skupini pa se je znižal. Vseeno so ranljivosti še vedno vztrajale v nekaterih portfeljih, kot so na primer potrošniški krediti ter mala in srednje velika podjetja. Medtem ko so razmere na trgih poslovnih nepremičnin kazale znake stabilizacije, negotovost in navzdol usmerjena tveganja še vztrajajo.
Lahko bi trajalo nekaj časa, preden bi se vpliv nedavnih geopolitičnih šokov v celoti pokazal v bilanci bank. Zato morajo banke uporabiti pristop previdnega prevzemanja tveganj, ki jim skupaj z zanesljivim notranjim upravljanjem ter v prihodnost usmerjenim načrtovanjem kapitala in likvidnosti omogoča, da absorbirajo morebitne šoke in še naprej zagotavljajo financiranje gospodinjstvom in podjetjem tudi v stresnih razmerah.
Kvantitativni in kvalitativni nadzorniški ukrepi
Celotne kapitalske zahteve in smernice glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala v letu 2027 so ostale večinoma nespremenjene na ravni 11,3% tveganju prilagojene aktive, potem ko so leta 2026 znašale 11,2%. Tudi kapitalska zahteva v okviru drugega stebra, ki jo je treba izpolniti z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, je ostala večinoma nespremenjena na ravni 1,2%, potem ko je leta 2026 znašala 1,1%. Nezavezujoče smernice v okviru drugega stebra v letu 2027 so ostale nespremenjene na ravni 1,1%.
Podobno so tudi celotne kapitalske zahteve in smernice, ki veljajo v letu 2027, z vidika skupnega kapitala ostale večinoma nespremenjene na ravni 15,7% tveganju prilagojene aktive, potem ko so leta 2026 znašale 15,6%, skupne kapitalske zahteve v okviru drugega stebra pa so še naprej znašale okrog 2%.
Da bi obravnavala tveganje prevelikega finančnega vzvoda, je ECB za 14 bank uporabila zavezujoče zahteve v okviru drugega stebra glede količnika finančnega vzvoda. Obenem je za pet bank določila tudi nezavezujoče smernice v okviru drugega stebra glede količnika finančnega vzvoda, da bi se okrepila njihova odpornost v stresnih razmerah.
Povprečna skupna ocena SREP za leto 2026 je ostala nespremenjena (2,5). Enako skupno oceno kot leta 2025 je dobilo 86% bank, pri čemer so se ocene zvišale ali znižale predvsem zaradi nefinančnih tveganj.
Leta 2026 je ECB izdala nove kvalitativne ukrepe za 78 bank. V primerjavi s prejšnjim letom je število novih ukrepov upadlo za okrog 50%. Večja pozornost je namenjena pomembnim pomanjkljivostim in resnim pomislekom nadzornikov. Ob resnih in vztrajnih pomanjkljivostih se hitro nadalje ukrepa, če banke teh pomanjkljivosti ne odpravijo, pa se sprejmejo izvršilni ukrepi. Novi kvalitativni ukrepi so se nanašali predvsem na kreditno tveganje (33%), notranje upravljanje (24%) in operativno tveganje (12%). Ukrepi so bili usmerjeni k pomanjkljivostim pri upravljanju nedonosnih izpostavljenosti, pri učinkovitosti upravljalnih organov ter pri agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih.
Operativno in IKT tveganje sta bila še naprej ena od kategorij z najnižjo oceno, saj so bile v 92% pomembnih institucij ugotovljene pomanjkljivosti v kibernetski varnosti, pri upravljanju tveganj tretjih oseb in obvladovanju IKT tveganj. Banke so morale okrepiti tudi zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, saj so šibke točke kakovosti podatkov in arhitekture IT ter prekomerno ročno izvajanje postopkov še naprej ovirali učinkovito upravljanje tveganj.
Prednostne naloge nadzora 2027–2029
Prednostne naloge nadzora 2027–2029 odražajo okolje tveganj in zagotavljajo kontinuiteto s predhodnimi prednostnimi nalogami nadzora. Ključni prednostni nalogi v tem ciklu sta okrepiti finančno odpornost bank proti geopolitičnim tveganjem in makro-finančnim šokom ter operativno odpornost in zmogljivosti IKT.
Prva prednostna naloga se osredotoča na previdne kreditne standarde in oblikovanje cen posojil na podlagi tveganj. Poleg tega bodo nadzorniki še naprej ocenjevali, ali se uredba o kapitalskih zahtevah (CRR III) natančno in dosledno izvaja, zlasti kar zadeva izračun tveganju prilagojene aktive za kreditno in operativno tveganje po standardiziranem pristopu.
Nadzorniki bodo obravnavali tudi morebitne ranljivosti v bankah s pomembnimi izpostavljenostmi do nebančnih finančnih institucij, vključno s financiranjem skladov in drugimi aktivnostmi na zasebnih trgih. Pregledali bodo strategije listinjenj s prenosom pomembnega deleža tveganja in kako so bile te vključene v upravljanje tveganj in načrtovanje kapitala v bankah.
Tveganja v zvezi s podnebjem in naravo ostajajo sestavni del prve prednostne naloge. V tematskem pregledu v letu 2027 se bo ocenjevalo previdnostno načrtovanje zelenega prehoda v bankah. Poleg tega se bodo še naprej obravnavale vztrajne pomanjkljivostmi pri upravljanju fizičnega tveganja.
Druga prednostna naloga se osredotoča na odpravljanje pomembnih pomanjkljivosti bank pri upravljanju IKT tveganj. Aktivnosti bodo vključevale inšpekcijske preglede na kraju samem o kibernetski varnosti in upravljanju tveganj tretjih oseb, penetracijsko testiranje na podlagi groženj v skladu z uredbo o digitalni operativni odpornosti in ciljno usmerjene preglede odvisnosti od ponudnikov storitev v oblaku.
Nadzorniki bodo ocenili odziv bank na kibernetske grožnje, ki temeljijo na umetni inteligenci, in njihovo pripravljenost na migracijo na postkvantno kriptografijo. Poleg tega bodo okrepili sodelovanje s sektorjem in drugimi relevantnimi organi na področju upravljanja tveganj, ki izhajajo iz primerov uporabe umetne inteligence.
Od bank se pričakuje tudi, da bodo v dogovorjenih rokih odpravile pomembne pomanjkljivosti v zmogljivostih za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, pri čemer se bodo bankam po potrebi naložili izvršilni ukrepi.
Reforma in metodologije procesa SREP
ECB je leta 2026 zaključila reformo procesa SREP, zato je nadzorno ocenjevanje bolj učinkovito, uspešno in tveganju prilagojeno. Revidirani okvir dovoljenih ravni tveganja in večletno ocenjevanje pomenita, da se banke in nadzorniki lahko osredotočijo na najpomembnejša tveganja in resne nove pomisleke. Zato so odločitve SREP krajše in se osredotočajo na ključne ranljivosti bank, pri čemer se bankam naloži manj kvalitativnih ukrepov. Ker je načrtovanje prihodnjih nadzornih aktivnosti v celoti integrirano, so zdaj banke o načrtih nadzorniških pregledov in rezultatih SREP obveščene prej, kot so bile doslej.
Revidirana metodologija za določanje kapitalskih zahtev v okviru drugega stebra je bila v letošnjem ciklu SREP prvič uporabljena za določanje kapitalskih zahtev, ki veljajo od januarja 2027. Z revidirano metodologijo se zmanjšuje kompleksnost in ustvarja bolj neposredna povezava med kapitalskimi zahtevami in dejavniki tveganja. Obenem se niso spremenile celotne kapitalske zahteve na ravni sistema, ampak zahteve za posamezne banke, kar kaže, kako se v revidirani metodologiji obravnava profil tveganosti posamezne banke.
Poleg tega so nadzorniki posebno pozornost namenjali morebitnim prekrivanjem med zahtevami v okviru prvega stebra in zahtevami v okviru drugega stebra v kontekstu izvajanja končnega svežnja reform Basel III v EU, kar vpliva na izračun tveganju prilagojene aktive. Učinek CRR III je bil doslej na splošno majhen in se je razlikoval med bankami, obenem pa je pogosto privedel do znižanja kapitalskih zahtev v okviru prvega stebra. Kjer so se zahteve v okviru prvega stebra zvišale in so se ugotovila prekrivanja, je ECB znižala zahteve v okviru drugega stebra. ECB bo ta učinek še naprej spremljala in ob postopni uvedbi novih pravil obravnavala morebitno dvojno štetje tveganj od primera do primera.
Potem ko je bila letos uvedena revidirana metodologija za določanje kapitalskih zahtev v okviru drugega stebra in bo od leta 2027 veljala metodologija za ocenjevanje likvidnosti, se v naslednjih dveh letih ne pričakuje nadaljnjih sprememb metodologij SREP, prihodnje revizije pa bodo manj pogoste, kot so bile v letih, ko je potekala reforma SREP. To bo bankam zagotovilo stabilnejši nadzorni okvir za načrtovanje kapitala in likvidnosti ter strateško načrtovanje, hkrati pa se bodo vzdrževali potrebna nadzorna doslednost in standardi odpornosti.
Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Tim Breutner, tel. +49 69 1344 4463.
Opombe
- V procesu SREP se ocenijo štirje glavni elementi: uspešnost in vzdržnost poslovnega modela, ustreznost notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, tveganja za kapital ter tveganja za likvidnost in financiranje. Za vsak element se prejme ocena od 1 do 4 (pri čemer je 1 najboljša, 4 pa najslabša ocena), nato pa se te ocene združijo v eno skupno oceno (od 1 do 4).
- V ocenjevalnem ciklu SREP 2026 so bili večinoma uporabljeni podatki iz konca leta 2025. Odločitve, ki izhajajo iz ocen SREP 2026, bodo veljale v letu 2027. Od 110 institucij, ki so bile septembra 2026 pod nadzorom ECB, je bilo v pregled SREP vključenih 107 bank, ki bodo prejele bodisi odločitev SREP ali operativno pismo SREP. Tri banke letos ne bodo prejele nove odločitve SREP ali operativnega pisma, ker so v postopku združitve ali prevzema oziroma imajo posebne značilnosti ali okoliščine. V ocenah SREP je bilo zajetih 108 bank. Agregirani podatki o kapitalskih zahtevah in smernicah temeljijo na vzorcu 109 subjektov. Ocene skupnih blažilnikov, ki veljajo v letu 2027, odražajo napovedane obrestne mere denarne politike.
- Kapital, ki ga morajo banke vzdrževati na podlagi rezultatov procesa SREP, je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je kapitalska zahteva v okviru drugega stebra (P2R) in pokriva tveganja, ki so v prvem stebru podcenjena ali niso krita. Drugi del pa so kapitalske smernice v okviru drugega stebra (P2G) in označuje raven kapitala, ki naj bi ga banke vzdrževale, da bi imele zadostno rezervo, da preživijo stresne razmere (kot je ocenjeno zlasti z neugodnim scenarijem v nadzorniškem stresnem testu). Zahteva P2R je zavezujoča in njeno neizpolnjevanje ima lahko za banko neposredne pravne posledice. Smernice P2G niso zavezujoče.
- Navadni lastniški temeljni kapital (CET1) je regulativni kapital najvišje kakovosti, saj izgube absorbira takoj, ko nastanejo. Dodatni temeljni kapital (AT1) prav tako absorbira izgube pri rednem poslovanju, čeprav instrumenti dodatnega temeljnega kapitala ne izpolnjujejo vseh kriterijev glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Nasprotno je dodatni kapital kapitalski pribitek za nedelujoče podjetje. Torej, ko banka propade, morajo instrumenti dodatnega kapitala absorbirati izgube, preden jih krijejo imetniki vlog in vsi upniki. Skupni razpoložljivi regulativni kapital je vsota teh dveh elementov – temeljnega kapitala, ki ga sestavljata navadni lastniški temeljni kapital in dodatni temeljni kapital, in dodatnega kapitala.
- Celotna kapitalska zahteva in smernice obsegajo naslednje: prvi steber + zahteva v okviru drugega stebra + zahteva po skupnem blažilniku + smernice v okviru drugega stebra. Dodatne informacije o strukturi kapitalskih zahtev in smernic so na voljo na spletni strani o nadzorni metodologiji. Vse vrednosti so izražene kot odstotki tveganju prilagojene aktive.
- V skladu z direktivo CRD V, ki je začela veljati 1. januarja 2021, naj bi bila struktura kapitalskih zahtev v okviru drugega stebra enaka kot struktura prvega stebra – torej naj bi bilo vsaj 56,25% navadnega lastniškega temeljnega kapitala in vsaj 75% temeljnega kapitala, v skladu z minimalnimi zahtevami.
- Zahteve po skupnem blažilniku obsegajo varovalni kapitalski blažilnik, proticiklični kapitalski blažilnik in sistemske blažilnike (ki obsegajo blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije, blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije ter blažilnik za sistemsko tveganje). To so pravne zahteve, ki jih bodisi vzpostavlja direktiva EU o kapitalskih zahtevah ali pa jih določijo nacionalni organi.
- Količnik likvidnostnega kritja (LCR) je regulativni standard, del bančnega okvira Basel III, ki od bank zahteva, da vzdržujejo zadosten obseg visoko kakovostnih likvidnih sredstev, da bi pokrile predvidene denarne odlive v tridesetdnevnem stresnem scenariju.
- Količnik neto stabilnega financiranja (NSFR) je kazalnik, ki stabilnost financiranja banke meri tako, da primerja razpoložljivost stabilnega financiranja (razpoložljivo stabilno financiranje, ASF) s potrebnim stabilnim financiranjem (potrebno stabilno financiranje, RSF) za kritje potreb v obdobju enega leta.
- Načrt nadzorniških pregledov za pomembno institucijo določa glavne nadzorne naloge in aktivnosti v naslednjih 12 mesecih, okvirni časovni razpored in cilje ter potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem in preglede notranjih modelov. Za vsako pomembno institucijo ga opredeli skupna nadzorniška skupina.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije