Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • SPOROČILO ZA JAVNOST

ECB zahteva, da banke v letu 2022 vzdržujejo nekoliko več kapitala

10. februar 2022

  • Rezultati SREP kažejo, da so banke kapitalsko in likvidnostno trdne, točkovne ocene pa so pretežno stabilne.
  • Celotne kapitalske zahteve in napotki so se rahlo povečali in v letu 2022 znašajo 15,1% tveganju prilagojene aktive (2021: 14,9%).
  • Celotne kapitalske zahteve in napotki v obliki kapitala CET1 so se povečali in znašajo 10,6% tveganju prilagojene aktive (2021: 10,5%).
  • Največ ukrepov so nadzorniki tudi tokrat izrekli za področji kreditnega tveganja in notranjega upravljanja.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leto 2021. Ugotovitve te letne ocene kažejo, da so pomembne institucije ohranile trdno kapitalsko in likvidnostno pozicijo, saj je večina poslovala z več kapitala, kot ga narekujejo kapitalske zahteve in napotki. Tudi točkovni rezultati so na splošno ostali stabilni.

Rezultati SREP za leto 2021 kažejo, da je evropski bančni sektor odporen, kar pomembno prispeva h gospodarskemu okrevanju v euroobmočju, vendar pa rezultati odražajo tudi izzive, s katerimi se bodo banke soočale v prihodnosti.

Predvsem še vedno ni gotovo, kako se bo razvijala pandemija, poleg tega pa motnje v dobavnih verigah trenutno zavirajo trgovinsko menjavo in celotno gospodarsko aktivnost. Na obzorju so tudi druga tveganja, ki izvirajo iz širokega kroga negotovosti, kot so možnost kibernetskih napadov, podnebna tveganja, vztrajni pritiski na dobičkonosnost ter možnost pretresov ob izstopu iz okolja nizkih obrestnih mer.

V nadzornem ciklu 2021 je bil SREP ponovno izveden po normalnem postopku, potem ko je bil leta 2020 zaradi pandemije uporabljen pragmatičen pristop, kar pomeni, da so kapitalske zahteve ostale nespremenjene, nadzorniške ugotovitve pa so bile izražene v obliki priporočil in ne kot zahteve.

V procesu SREP za leto 2021 je bil tako ocenjen kapital bank, dodeljene so bile točkovne ocene SREP za celoten profil tveganosti vsake banke in za njegove glavne elemente, poleg priporočil pa so bile izdane tudi formalne odločitve.

Na splošno so banke ves čas pandemije vzdrževale trden kapitalski in likvidnostni položaj. Skupne kapitalske zahteve in napotki so se za leto 2022 rahlo povečali in v povprečju znašajo 15,1% tveganju prilagojene aktive (RWA), medtem so bili leta 2020 na ravni 14,9% RWA. Povprečni znesek celotne kapitalske zahteve in napotkov v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) se je povečal na okrog 10,6% RWA, potem ko je v prejšnjem ciklu znašal 10,5% RWA.

To malenkostno povečanje skupnega kapitala je predvsem posledica višjih kapitalskih zahtev iz drugega stebra (P2R), ki so se z 2,1% zvišale na 2,3%. Glavni razlog za to je uvedba specifične zahteve (pribitka zaradi oblikovanja premajhnih rezervacij) za banke, ki niso knjižile zadostnih rezervacij za kritje kreditnega tveganja iz nedonosnih posojil, odobrenih pred 26. aprilom 2019. Banke, ki bodo hitro povečale rezervacije v skladu s pričakovanji ECB, bodo lahko ta novi pribitek tekom leta 2022 hitro zmanjšale in jim ne bo treba čakati na naslednjo oceno SREP.

Napotki iz drugega stebra (P2G), ki zajamejo tveganja, razkrita v stresnih testih, so se povečali za 0,2 odstotne točke z 1,4% na 1,6%. Konec leta 2021 samo šest bank ni izpolnjevalo zanje določenih napotkov P2G, razlog za to pa so bile strukturne težave, ki izvirajo iz obdobja pred pandemijo.

V okviru ukrepov ECB za začasno ublažitev zahtev zaradi pandemije smejo banke do konca leta 2022 v celoti uporabljati svoje kapitalske blažilnike ali svoj P2G. ECB pričakuje, da bodo od 1. januarja 2023 – kot je bilo objavljeno v ločenem sporočilu za javnost – banke ponovno poslovale nad ravnjo svojega P2G.

»Načeloma smo zadovoljni, kako so banke doslej poslovale med pandemijo. Prispevale so k večji gospodarski odpornosti euroobmočja, saj so še naprej kreditirale gospodinjstva in podjetja,« je dejal predsednik Nadzornega odbora ECB Andrea Enria. »Vendar pandemija še vedno vpliva na gospodarstvo, zato se morajo banke tudi v prihodnje zavedati posledic, ki bi jih lahko imela za njihove bilance, ter predvsem okrepiti obvladovanje tveganj in notranje upravljanje.«

Rezultati SREP 2021 kažejo splošno stabilnost točkovnih ocen, ki so jih dobile banke. Tudi to je znak odpornosti bančnega sistema, saj bi se med pandemijo skupni točkovni rezultati bank lahko zelo močno poslabšali.

V ciklu 2021 sta bila kreditno tveganje in notranje upravljanje glavni področji, pri katerih se od bank zahtevajo ukrepi za izboljšanje.

Nadzorniki so natančno preverili ustreznost obvladovanja kreditnega tveganja. Ugotovili so, da več bank nima dovolj zanesljivih postopkov za upravljanje kreditnega tveganja, v nekaterih pa so bili nezadostno razviti postopki oblikovanja rezervacij. V teh primerih je ECB znižala točkovno oceno za kreditno tveganje in bankam naložila popravne ukrepe.

Obseg nedonosnih posojil v bankah se je še nadalje zmanjšal, saj so banke dosledno izvajale načrte za zmanjšanje in odprodajo teh posojil. Posojila v bilancah bank so na splošno ostala dokaj kakovostna, k čemur so prispevali tudi izredni ukrepi javne pomoči. Vseeno obstajajo tudi določeni znaki, da kakovost posojil upada, in sicer zlasti v tistih sektorjih gospodarstva, ki so bila deležna največ javne pomoči, in ta gibanja bo treba skrbno spremljati.

Kar zadeva notranje upravljanje, so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri voditeljskih sposobnostih uprav bank in ureditvi notranjega upravljanja, kot so okviri za upravljanje kreditnega tveganja. To lahko ovira delovanje enot za upravljanje tveganj in skladnost poslovanja ter izvajanje načrtov za celovito preobrazbo informacijskih sistemov, kar lahko preprečuje reševanje težav na področju agregiranja podatkov. Mnoge banke morajo sprejeti tudi ukrepe za izboljšanje sestave in kolektivne primernosti upravljalnega organa, saj še vedno ne namenjajo dovolj pozornosti vprašanju raznolikosti (npr. po spolu in strokovni usposobljenosti). Skladno s tem ECB uporablja operativne akte, s katerimi od bank zahteva, da oblikujejo politike za krepitev raznolikosti in določijo cilje glede spolne sestave organov upravljanja.

Kot je pokazal pregled poslovnih modelov, mnoge banke še vedno ne ustvarjajo prihodkov, ki presegajo stroške kapitala. Dobičkonosnost se je v letu 2021 izboljšala, vendar gledano v celoti ostaja strukturno šibka. V tej zvezi nadzorniki izpostavljajo zlasti dolgotrajne pomanjkljivosti, ki so obstajale že pred pandemijo, kot so nezadovoljivi strateški načrti in/ali neustrezno izvajanje teh načrtov.

Kapitalske zahteve iz drugega stebra, ki v letu 2022 veljajo za posamezne banke, so objavljene na našem spletnem mestu. Od vseh bank, ki so prejele sklep o SREP 2021, je bilo pridobljeno soglasje za objavo teh informacij.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Andrea Zizola, tel. +49 69 1344 6551.

Opombe

  • SREP je redni letni projekt, v katerem nadzorniki proučijo tveganja v bankah ter nato za vsako banko določijo individualne kapitalske zahteve in napotke (nad zakonsko določeno stopnjo minimalnega kapitala). V procesu SREP se ocenijo štirje glavni elementi: uspešnost in vzdržnost poslovnega modela, ustreznost notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, tveganja za kapital ter tveganja za likvidnost in financiranje. Za vsak element se sprejme ocena od 1 do 4 (pri čemer je 1 najboljša, 4 pa najslabša ocena), nato pa se te ocene združijo v eno skupno oceno (od 1 do 4).
  • V ocenjevalnem ciklu SREP 2021 so bili večinoma uporabljeni podatki s konca leta 2020. Odločitve, ki izhajajo iz ocen SREP v letu 2021, se uporabljajo v letu 2022.
  • Zahteve po skupnem blažilniku obsegajo varovalni kapitalski blažilnik, proticiklični blažilnik in sistemske blažilnike (ki obsegajo blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije, blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije ter blažilnik za sistemsko tveganje). So pravne zahteve, ki jih vzpostavlja bodisi direktiva EU o kapitalskih zahtevah (CRD IV) ali pa jih določijo nacionalni organi.
  • Kapital, ki ga morajo vzdrževati banke na podlagi rezultatov procesa SREP, je sestavljen iz dveh delov. Prvi je kapitalska zahteva iz drugega stebra (P2R) in pokriva tveganja, ki so v prvem stebru podcenjena ali niso krita. Drugi so kapitalski napotki iz drugega stebra (P2G), označuje pa raven kapitala, ki naj bi ga banke vzdrževale, da bi imele blažilnik, ki jim omogoča preživetje stresnih razmer (kot je ocenjeno zlasti z neugodnim scenarijem v nadzorniškem stresnem testu). Zahteve P2R so zavezujoče in njihovo neizpolnjevanje ima lahko za banke neposredne pravne posledice. Napotki P2G niso zavezujoči.
  • Celotna kapitalska zahteva in napotki pomeni prvi steber + zahteve iz drugega stebra + zahteve po skupnem blažilniku + napotki iz drugega stebra. Dodatne informacije o strukturi kapitalskih zahtev in napotkov so na voljo tukaj. Vse vrednosti so izražene kot odstotki tveganju prilagojene aktive.
KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije